Moramo iti še korak dlje. Premalo je spoznanje, da bi nam Življenje streglo kot kraljem, če bi Mu dali pogojev in možnosti? To moramo vedeti, da bi se mogli zaustaviti v svoji lažni slavi, ki rase na račun uničenega Življenja. Kot duhovno prebujeni bomo začutili veliko bolečino ob 'delu', s katerim se zdaj hvalimo. Zato se moramo zbuditi v uvid, da je Življenje duhovna kvaliteta, nevidna moč, ki oživlja vse stvari. Tu se z 'delom' ne moremo nikdar pretegniti ali narediti preveč, še posebej prav ta hip našega razvoja, ki šteje vsako iskro ljubečega plamenenja in odloča o izidu svetloba ali tema.

Poenostavljeno bi rekla, da z vsako iskro svetlobe, vaše življenjske moči, ki jo prelijete v stvari tega sveta, sporočate: hočem smrt, ker svetloba ne more bivati v omejenosti stvari, še posebej, če več ne dihajo. Neutrudno pa bi morali 'svojo' darovano življenjsko moč preliti v večanje svetlobe. To je primarna odgovornost Živih! Goreče in neomajno se trudijo za to, da bi povečali svoje svetlobno telo, svojo merkabo in s tem sporočali: hočem Življenje!

Vendar to ni 'delo' kot ga razume v stvar ujeta človeška misel. To je energijsko ali svetlobno delo, je miselno čiščenje z nego notranje tišine, je sladkanje čustvovanja z mirom in ljubeznijo, je osvobajanje telesa smrtne misli in strupov, s katerimi smo zasuli naravo in sebe, da bi se lahko naša svetloba skopala izpod neživljenjskih nanosov in bila to, kar je. Umreti moram, da bi lahko Živela! Umreti v svojem napuhu, v svojem nemiru, ki mi ne dovoli čistosti bivanja. Zakaj bi se kot Svetloba zadovoljila z ritjem po zemlji in se obsodila na slepoto krta, če lahko vstanem iz groba in se poženem v duhovne širjave kot Feniks iz pepela lastne smrti? Kaj ni že čas, da dvignemo kriterije zadovoljstva?

Sijte in ostajajte sijajni, Marjeta Šumrada

Spletna knjigarna Feniks vstaja https://solahosta.com/about/spletna-knjigarna/