Na igrišču je bil Dušan Hauptman sinonim za odločnost in zmagovalni značaj. Danes, štiri leta po diagnozi raka trebušne slinavke, se nekdanji kapetan Olimpije sooča z novim nasprotnikom – boleznijo, ki jo je, tako kot šport, sprejel kot tekmo, v kateri se boriš do zadnjega žvižga.

»Nikoli nisem bil bolan,« pravi. »Diagnoza me je popolnoma presenetila – brez simptomov, po naključju, na rutinskem pregledu.« Prizna, da ga je sprva zajel šok. »Ko so mi povedali, sem bil izgubljen. A hitro sem se odločil, da bom zaupal zdravnikom. Kar bodo rekli, to bom delal.«

Zdravljenje je bilo dolgo in težko – operacija, zapleti, tedni v bolnišnici. »Če ne bi bil športnik, morda ne bi preživel,« pove brez olepševanja. A prav športna vztrajnost in disciplina sta mu pomagala. »Ko sem bil na kemoterapiji, sem potreboval dan ali dva, da sem prišel k sebi. Potem pa sem bral knjige in se igral z vnukoma. Onadva sta me držala pokonci.«

Zadnji dve leti ni potreboval zdravljenja, a bolezen je pustila posledice. Kljub temu ostaja dejaven, dela in se druži.

»Igram podaljške – in še jih bom. Vsak dan, ko vstanem z energijo, je zame zmaga.«

Največjo moč črpa iz družine. »Žena je moj glavni steber. Bila je ob meni ves čas – kuhala, me spodbujala, govorila z zdravniki. Brez nje in brez otrok bi bilo vse veliko težje.« Pomemben del njegove ekipe so tudi prijatelji in nekdanji soigralci. »Zelo so mi pomagali, da sem se spet odprl in zaživel bolj sproščeno.«

Bolezen ga je spremenila. »Postal sem bolj občutljiv, ranljiv. Materialne stvari mi ne pomenijo več nič. Najbolj boli, ko trpijo ljudje, ki jih imaš rad.« Danes se veseli drobnih stvari – časa z vnukoma, pogovora s prijateljem, dneva, ko se dobro počuti.

»Razmišljajte pozitivno. Zaupajte medicini. Družite se s pozitivnimi ljudmi in počnite, kar imate radi,« svetuje drugim bolnikom. »Jaz pravim: igram podaljške in delam, dokler lahko.«

Dušan Hauptman, častni občan Litije, ostaja igralec – tokrat v igri življenja. »Tekma je še odprta, zmagovalec še ni odločen,« pravi z nasmehom. In dodaja: »Vsak dan šteje. In danes je dober dan.«

Celoten pogovor z Dušanom Hauptmanom si lahko preberete v najnovejši številki glasila Koloskop (Jesen/Zima 2025), ki ga izdaja združenje EuropaColon Slovenija TUKAJ. 

Rak trebušne slinavke nastane v določenih celicah tega pomembnega organa, ki sodeluje pri prebavi hrane in uravnavanju ravni sladkorja v krvi. Približno 80 % tumorjev se pojavi v glavi trebušne slinavke, redkeje v telesu (15 %) ali repu (5 %).  Prizadene moške in ženske enako pogosto, najpogosteje po 45. letu starosti, povprečna starost ob diagnozi pa je 72 let. Možnost preživetja je večja, če je rak odkrit zgodaj, preden se razširi in je operacija mogoča. Ker so zgodnji simptomi pogosto neopazni, je večina primerov (vsaj 85 %) diagnosticirana šele v poznejših fazah, ko se je bolezen že razširila na druge organe.  Več o dejavnikih tveganja, simptomih, poti do diagnoze in možnostih zdravljenja si preberite TUKAJ. 

Združenje EuropaColon Slovenija

Skupaj smo v tem!