Nekje v kosteh se nas drži lepljivo prepričanje, da je dobro le tisto, kar drago plačaš. Žal je to res, kadar pogledaš v svet človeškega blaga in storitev, kjer že v naprej lahko veš, kako dolgo bodo čevlji zdržali, glede na to, koliko za njih plačaš.

Tako smo naravnani že od malega in naša pozornost zlahka ostaja lažerna, neaktivirana, kadar so nam stvari podarjene. Čas je, da enkrat za vselej prerežemo idejo o denarni vrednosti stvari. Zjokala bi se, če bi pomagalo, da so 20 kvadrantih metrov velika stanovanja v velemestih vredna pol milijona dolarjev, prav tolikšna kvadratura gozda pa nima nikakršne vrednosti! In še huje, gozd ima vrednost v tem, koliko so vredna podrta drevesa in njihov les.

____________________________

Podarjene stvari redko cenimo, najpogosteje takrat, ko jih izgubimo, kot na primer življenje in pogoje bivanja, telo in njegovo še premalo dognano čudovitost samo-zdravljenja in preseganja stvarnega sveta. Samo to je dovolj, da človek lahko živi polnokrvno življenje, ničesar drugega ne potrebuje. Kako težko je zaživeti to prepričanje lahko vemo, če si predstavljamo, koliko je potrebno, da bi zemljo očistili vsega, kar smo 'nanesli' nanjo.

Krožki želijo pritegniti tiste, ki vednosti ne merite v denarju, temveč v utripu živosti, ki jo v vas prebuja. Neprecenljiva je vrednost gozdnega kotička, čeprav ni moj, ki me ljubkuje s svojim žvrgolečim mirom in ni ga denarja, da bi me spravil v prestižno New Yorško stanovanje, čeprav nasproti Central parka. Vsak krožek, ki vam ga letos podarjamo, vas bo dregnil v morda še dremajočo živost, ki potrebuje malo nege, da bi se razcvetela in postala samostojna kot sončnica, ki svoj obraz vselej obrača po soncu, ne da bi ji kdo narekoval, naj to stori.

____________________________

Zgodba in pesem gozda vas bo popeljal na sprva čudovito in nato malo manj čudovito zgodbo gozdov na zemlji, ki vam bo odzvanjala kot pesem v srcu, ki nikogar ne pusti hladnega. Njegova pesem vas zadene in mnogo, predvsem miselne, nekoristnosti bo odpadlo in vas naredilo čistejše. Pogledali bom v gozd mimo tistega, kar vemo o njem in mu pustili, da nas sam poučuje. Njegov 'življenjski slog' je netlakovana pot, po kateri se vrnemo nazaj k sebi.

Pomenljivi in aktualni obredi naravnih ljudi vas bo spomnil, da še obstajajo znanja in ljudje, ki ga oživljajo o vsem tistem, kar celovit človek potrebuje, da se razcveti v svojih potencialih. Nujno je, da prevetrimo pomembnosti in pomenljivosti našega življenja, kaj je tisto, kar poudarjamo. Vedno raste samo to, kar zalivamo s pozornostjo. V ozadju nas vseh je družbeni temelj, ki nas moti pri neposrednem občevanju z živim svetom. Skozi izbrane navade in obrede se naravnamo na novo zbirno točko, ki sname masko podružbljenosti in neguje samoniklice.

Večne modrosti zdravljenja bo ponudil uvid in gotovost v vse tisto, kar že imamo, pa ne vidimo zaradi gomile drugih rešitev, ki nam jih ponuja človeški svet. Razumeli bomo, zakaj obolevamo, padamo v stisko, se prepuščamo malodušju, živčnosti, slabi volji, jezi..., ki so pogosto, še posebej zdaj, vladarice na zemlji. Kako izstopim iz vlaka samo-uničenja, obrnem ploščo in modrostim življenja dovolim, da se izživijo skozme?

____________________________

Ko se potopim v te teme, me vedno zanese in težko nekje potegnem črto, to bo dovolj. Skozi raziskovalni krog, v katerem sedimo podobni, ki nas naravnost še gane, pa se misel lahko dvigne v neslutene višave. Izmenjava je izključno nematerialna, kjer denarja in osebnih koristi ni vmes. Pogosto ob ognju, med sprehodom, po pol urni tišini in samoti pod drevesnimi krošnjami in skodelico čaja v rokah, bomo vsako temo preiskali skozi zgodovino in izluščili najboljše prakse, ki bodo preobražene na današnje pogoje postale temelj našega novega razmišljanja in delovanja. Težko dovolj poudarim, kako pomembno je, da smo v teh časih miselno gibki in odprti za Življenjsko vodstvo.