METABOLIČNI MUZEJ-UNIVERZA
25. 7.–2. 8. 2019
Različna prizorišča
Metabolični muzej-univerza ponuja eksperimentalen izobraževalni program vsem obiskovalcem 33. grafičnega bienala Ljubljana in tudi obiskovalcem ljubljanskih muzejev, ki sodelujejo pri bienalu.
V sedmih dneh bodo izbrane razstave preoblikovane v nenavaden in ironičen trk med muzejem, univerzo in telesom. Edinstveno pohištvo v slogu doma in kampiranja obiskovalcem omogoča, da sedejo, berejo, pišejo in sodelujejo v predavanjih, pogovorih, eksperimentih in vajah. Posebni metabolični stoli imajo lastno mizo, luč in mini projektor, ki udeležencem omogočajo poseganje v dogajanje tako, da svoja vizualna dela projicirajo na prazne prostore med umetninami.
Vsak od sedmih dni se nanaša na organ tedna, režira pa ga član osebja Metaboličnega muzeja-univerze. Poleg tega bodo inovativni dražljaji, ki jih bodo pripravili gostujoči umetniki in znanstveniki, vsakodnevne učne ure prekinjali z ustvarjalnimi in intelektualnimi impulzi.
Metabolični muzej bo potekal od petka, 26. 7., do petka, 2. 8. 2019, od 14. do 18. ure, razen v nedeljo, 28. 7., ko se bodo dejavnosti odvijale od 11. do 13. ter od 14. do 18. ure. V ponedeljek, 29. 7. 2019, učne ure ne bo.
Metabolični muzej-univerza je prosto in brezplačno dostopen vsem obiskovalcem z vstopnicami za prizorišča bienala in muzeje. Sodelujoče spodbujamo, da se udeležijo vseh učnih ur, dobrodošli pa so tudi občasni obiski. Učne ure bodo potekale v angleščini.
Za najnovejše informacije se prosimo obrnite na www.bienale.si, www.mglc-lj.si, ali pišite na mm-u@hfg-karlsruhe.de
PROGRAM
Četrtek, 25. 7. 2019, 19.00, MGLC, park Tivoli
OTVORITEV
Predstavitev Clémentine Deliss, Nevenke Šivavec in osebja Metaboličnega muzeja-univerze
Petek, 26. 7. 2019, 14.00–18.00, MGLC, park Tivoli
DAN PLJUČ
Režija Neža Knez, Philipp Staab in Diane Hillebrand
DAN PLJUČ se posveča gesti kot raziskovalnemu dejanju, ki leži na presečišču telesnega gibanja, dejanj na podlagi pravil in signifikacije.
Philipp Staab bo uvodoma predstavil francoske koncepte matematike in to filozofijo povezal s primeri iz evropske in ameriške umetnostne prakse 20. stoletja. S to sopostavitvijo namerava razkriti določene produktivne stike med pojmi ‘discipline’, ‘telesa’ in ‘formalizma’. Primeri, ki segajo od pedagoškega dela na področju geometrije do tehnik askeze, ki jih je razvil sam, ponujajo razumevanje matematike kot snovne, eksperimentalne dejavnosti. Za konec predstavi pozitivno branje ‘discipline’ kot pripomočka za samoregulacijo in preobrazbo.
Neža Knez v akciji preizprašuje percepcijo (ne)razumevanja. Kaj je a, kaj je b? Kaj je beseda, stavek, ali kaj je govor? Kaj je telo in kako mislimo (skozi) telo? Glas proizvede govor in ga obenem tudi ruši ali luknja. Umetnica skozi verbalni “ne-smisel” poskuša sodelujočega (ki je tako govorec kot tudi poslušalec) premakniti preko izrečenega in slišanega jezika, kajti meni, da manj kot slišimo in razumemo, bolj si želimo slišati in razumeti. Obiskovalci so povabljeni, da se namestijo na stole in na glas preberejo besedilo v jeziku, ki ga ne poznajo. S tem pa tudi poslušalci ostanejo pri novem zakonu “nerazumljenega”. Performans raziskuje vzdržljivost sodelujočih ter relacije nedotakljivosti različnih form in iluzij. Kako dolgo so obiskovalci pripravljeni ostati in poskušati ter misliti takšne informacije?
Sobota, 27. 7. 2019, 14.00–18.00, MGLC – Švicarija, park Tivoli
DAN JEZIKA
Režija Jon Richter in Christina Scheib
DAN JEZIKA raziskuje različne razsežnosti tega nenavadnega človeškega in živalskega organa.
Jezik, ki ima več kot 10.000 brbončic, je fantastično orodje. Nastopa tudi v frazemih, kot so “jezik za zobe!” ali “ugrizniti se v jezik”. Jezik na različne načine skrbi za različnost in včasih se zdi, da živi lastno življenje – življenje, ki lahko izraža oblast in dvomi o njej. Iztrganje jezika je najradikalnejši način, s katerim oblast nasprotuje svobodi govora. Richter s predavanjem, ki temelji na filozofu Gillesu Deleuzu in njegovem razlikovanju med humorjem in ironijo kot metodama za spodkopavanje vladavine prava, vodi seanso pogovorov in vaj, katerih namen je sprostiti jezike, tako da lahko odigrajo vlogo v metaboličnem koncertu organov.
Nedelja, 28. 7. 2019, 11.00–13.00 in 14.00–18.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova
DAN OČI
Režija Alexander Schindler, Felipe Meres, Ariana Dongus in Lizzy Ellbrück
DAN OČI vas popelje po več poteh vidnega zaznavanja.
Pod vodstvom Alexandra Schindlerja začnemo s konkretnim predmetom in njegovo dvodimenzionalno vizualno reprezentacijo. Potem skušamo ozavestiti nezavedne procese kinestetičnega zaznavanja. Ugotovimo, da je pri kognitivnih dejanjih vsak predmet, pa tudi njegova vizualna reprezentacija, v nenehnem gibanju. Nikoli ni nepremičen, ampak vedno prostorski in časoven. V interaktivnih trenutkih se posvečamo tako imenovanim podobam, temelječim na modelu. Te so posledica intenzivnih procesov pretvarjanja zelo podrobnih metričnih meritev prostorskih situacij. Ko se pojavijo na naših zaslonih, to kaže na možnost mnogoterih opažanj, ki imajo skoraj neskončen obseg in perspektive. Schindler sprašuje: lahko opustimo usmerjenost linearne perspektive, na katero smo se tako navadili? Lahko pojmujemo razširjen proces “poliskopije”, pomnožimo perspektive o predmetu v prostoru in ga prepoznamo kot kinetično zgrajen pojav? Na Schindlerjevi učni uri sledimo poti vidnega zaznavanja s pomočjo avdio vodiča. Udeležence prosimo, naj na DAN OČI prinesejo pametne telefone z mobilno internetno povezavo.
Na drugi učni uri DNEVA OČI se Felipe Meres osredotoča na vloge tridimenzionalnega skeniranja in hiper-realistične tehnologije slikovne obdelave pri dokumentiranju etnografskih zbirk v muzejih po Evropi in ZDA. Medtem ko antropologi in kuratorji poudarjajo koristi, ki bi jih lahko prinesel revolucionaren dostop do predmetov, ki ga te tehnologije zagotavljajo, pa vprašanje, kaj pomeni uporabljati take sekularne tehnologije pri etnografskih in obrednih predmetih, ostaja premalo raziskano. Proces tridimenzionalnega skeniranja etnografskih artefaktov neločljivo povezuje objekte z omrežjem, ki vključuje agente, ki niso pogosto povezani z muzeji, na primer akcijske igre z intenzivnimi grafičnimi prikazi, filmske uspešnice s kompleksnimi računalniškimi efekti, pa tudi tehnološka podjetja, ki razvijajo grafične kartice, programsko opremo za tridimenzionalno upodabljanje, algoritme in tehnologije za zajemanje slik, uporabljenih v procesu. Kakšni so učinki prisilnega vključevanja etnografskih artefaktov v takšno hiper-realistično mrežo računalniško ustvarjenih podob in v širši projekt, katerega cilj je ustvariti raven fotorealizma, ki doslej še ni bila dosežena, pri čemer je razlika med simulacijo in realnostjo pravzaprav nedoumljiva za človeško oko?
Na zadnji učni uri Ariana Dongus razpravlja o kodiranih pogledih senzorjev kamere od mestnega videonadzora do pametnih telefonov, in tem, kako so te milijarde podob sveta v dobi algoritmov in umetne inteligence postale dragocena surovina. Kritično bo raziskala evolucijo tehnik za identifikacijo in nadzor in spremljala nastajanje novih norm, ki povezujejo zgodovinski pojav biometričnega odvzema prstnih odtisov v kolonialni in industrijski dobi z današnjo vojno proti terorizmu. Sprašuje se, kako lahko oblikujemo kolektivno politično strategijo, ki se bo uprla objektivizaciji ljudi in njihovemu pretvarjanju v sumljive subjekte, razčlovečene in oropane avtonomnosti, zgodovine in inteligence. Predavanje-performans vabi udeležence, da vstopijo v večpolarno, vizualno pokrajino sledi predmetov, biometričnih aparatov, besedil in arhivskih podob, da bi si podrobneje ogledali ‘genealogijo obsedenosti’ z merjenjem razlik.
Torek, 30. 7. 2019, 14.00–18.00, Prirodoslovni muzej Slovenije
DAN MOŽGANOV
Režija Ilija Fedotov-Fedorov in Teresa Häußler
DAN MOŽGANOV raziskuje odnos med človekovo naravo in znanostjo na temelju zooloških in prirodoslovnih zbirk.
Fedotov-Fedorov bo na učni uri, ki temelji na selektivnem vodenem ogledu Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani, odkrival muzejske zbirke in metodologije ter razpravljal o njih.
Ob izbiri določenih artefaktov se bo spraševal, zakaj nekatere živali veljajo za pomembnejše od drugih. Po ogledu se bodo udeleženci ponovno zbrali na stolih Metaboličnega muzeja-univerze in se igrali posebno igro “Katera žival boš v naslednjem življenju?”. Na temelju posameznih odgovorov se bodo oblikovale skupine. Ob upoštevanju trenutnih eksistencialnih pogojev bo vsaka skupina ljudi-živali razpravljala o svojih možnostih za preživetje. Za konec bo Fedotov-Fedorov predstavil svoje umetniške prakse in delo z arhivi in zbirkami v Moskovskem zoološkem muzeju.
Sreda, 31. 7. 2019, 14.00–18.00, Narodna galerija
DAN KOŽE
Režija Inside Job (Ula Lucińska, Michał Knychaus) in Francesca Romana Audretsch
DAN KOŽE vas popelje skozi površinsko strukturo Narodne galerije.
Inside Job ponudi daljnogled, s čimer obstoječo razstavo spremeni v abstraktno in potopljivo izkušnjo. S približevanjem in oddaljevanjem ter opazovanjem na nenavaden način se območje fizičnega prostora premakne na nestanovitno, virtualno področje. Podobno kot pri koži določamo funkcije izolacije, regulacije, sinteze, zaščite in čutenja. Z opazovanjem umetnin in razstavnih prostorov, kot da so življenjska okolja ali habitati, izvemo nekaj o njihovih svojevrstnih migracijah. Si lahko predstavljamo, da bi bienale potekal v od sonca razbeljeni puščavi ali globoko pod zemljo? Se lahko umetnost in njena produkcija osvobodita antropocentrične perspektive in ali ju lahko vzamemo iz okvira arhitekture, ki prepričljivo usmerja naše načine branja? Z uporabo spekulativne metodologije si prizadevamo podpreti vrednost imaginarnega v odnosu do normativnih sistemov razumskega razmišljanja in videnja. Z združevanjem pouka in vaj v aktivnem opazovanju ter razprav, ki temeljijo na raziskavah, pregledamo kožo kot enega najpomembnejših organov, ki kot leča prikazuje stanje vseh naših organov.
Četrtek, 1. 8. 2019, 14.00–18.00, MGLC, park Tivoli
DAN JETER
Režija Toby Upson in Cécile Kobel
DAN JETER uporablja kode QR in instantne knjige za razstrupljanje oznak, ki opredeljujejo umetnine.
Skupinske razstave se pogosto zdijo podobne veleblagovnicam. Tam so predmeti poželenja razvrščeni in označeni z ravno pravšnjo količino informacij: znamko, velikostjo in ceno. V trgovini vas prepričajo, da ste edini, ki ima okus. Na razstavnem prostoru ta didaktična metodologija trči ob državljansko odgovornost, ki jo prinašajo kulturni prostori za učenje, delitev in uživanje. Upson za DAN JETER spodbuja sodelovanje med deli in obiskovalci tako, da eksponat osvobodi standardizirane etikete z običajnim imenom umetnika, naslovom dela, datumom, medijem, velikostjo in izvorom. Ob vstopu v MGLC obiskovalce spodbujamo, da za vsako umetniško delo ustvarijo novo razstavno etiketo tako, da kaj napišejo ali narišejo v odprte knjige in dostopajo do digitalnih repozitorijev, ki jih posredujejo kode QR. Po DNEVU JETER bomo gradivo, nabrano iz teh presnovnih odpadkov, uredili v prebavni arhiv: pogoltni vir, zvrhano poln subjektivnih interpretacij. Te zbirke človeških izrazov, povezane in namenjene vsakemu umetniškemu delu, bodo zagotovile polikulturne hranilne snovi za raziskave, oblikovanje razstav in prihodnjo razpravo.
Petek, 2. 8. 2019, 14.00–18.00, MGLC – Švicarija, park Tivoli
DAN SRCA
Režija Linh Tuong Do in Janina Capelle
DAN SRCA raziskuje intimno doživljanje in nas poziva, naj na novo premislimo in si na novo predstavljamo pojem solidarnosti.
Linh Tuong Do nas prosi, naj premislimo, kaj v današnjem kontekstu predstavlja solidarnost. Kako je povezana s trenutnimi koncepti ‘moči’, ‘zavezništva’ in ‘razlike’? Srce kot organ srčnega metabolizma deluje tako, da sintetizira rast, popravilo in regeneracijo. Ti trije procesi potekajo sočasno in so osrednjega pomena za skupinske situacije in vaje, ki jih ponuja Do Tuong Linh. Dejavnosti v obliki govora, pisanja, poslušanja in gibanja – kar je za udeležence pač najprijetnejše – poudarjajo načine razlikovanja, ki lahko včasih povzročijo konflikte, nesporazume in delitve. Do Tuong Linh bo za razvoj subjektivnega in odprtega pogovora o pojmu prijateljstva ponudila ključne besede, podobe in vprašanja.
Več o Metaboličnem muzeju-univerzi lahko preberete tukaj: http://bienale.si/metabolicni-muzej-univerza/
