Razvoj čopičografa 2.0

Dominik Mahnič deluje na vsebinsko in medijsko raznolikem področju urbanih intervencij, slikarstva, mehatronike, videa in interaktivnih inštalacij. V svojem delu izhaja iz predpostavke, da je za nove medije značilen stalen tehnični razvoj orodij. Pri razvoju uporablja odprtokodne programske in strojne rešitve; konvencionalna in nekonvencionalna digitalna orodja, kakor sam imenuje programe, osnovane na strojnem učenju.

Primer kontinuiranega razvoja in spreminjanja digitalne platforme je Mahničev stroj za materializacijo nesnovnih slikovnih podob, poimenovan čopičograf, katerega izvorna zasnova sega v leto 2016. Stroj je z leti doživel mnogo preobrazb, v naslednjih sedmih tednih pa bomo lahko v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ujeli Mahniča sredi razvoja čopičografa 2.0, ki ga trenutno snuje v sodelovanju s programerjem Petrom Veselinovićem. V pritličju MSUM-a bo na novo realiziran še en čopičograf z delovno površino dobrih štirih kvadratnih metrov.

Najnovejša verzija se izrazito razlikuje od prve zaradi implementacije novih strojnih in programskih rešitev (na primer uporabe računalniškega vida ali cmyk+ palete, katero je posebej za Mahniča razvil Vid Vidmar in s katero lahko digitalno sliko razdeli na poljubno število poljubnih barvnih odtenkov), ki mu omogočajo tesno in intenzivno sodelovanje s programerji.

V okviru Laboratorija za nove medije bo Mahnič ob torkih, četrtkih in petkih med 12. in 16. uro ter ob sredah med 10. in 14. uro predstavljal svoj raziskovalni center v katerem združuje in raziskuje uporabo digitalnih, tako programskih kot strojnih rešitev za materializacijo nesnovnih slikovnih podob. Razstava bo omogočala edinstven vpogled v novomedijski raziskovalni atelje ter unikatna orodja in postopke, ki v njem nastajajo.

Dominik Mahnič (1981) je akademski slikar in magister videa. Izpolnjeval se je na Wanganui School of Design na Novi Zelandiji. Zadnja leta se intenzivno ukvarja z avtomatizacijo slikarskih procesov.

Kustos razstave je Igor Španjol.