Časi so pravi, seveda so. Bolj pravi skorajda ne bi mogli biti. Časi, namreč. Pravi za pojav in vzpon novih sil avantgarde v umetnosti, filozofiji in družbi nasploh. Krize, ki jih doživljamo, tako da lezemo iz ene v drugo, so največkrat plodna tla za pojav avantgardne misli in ustvarjanja. Vendar avantgarde ni ali pa je še ne znamo ovrednotiti kot takšno. Namesto tega se – vsaj v tako imenovanem razvitem svetu – ukvarjamo s preizpraševanjem lastnih identitet, in to tako na desnem kot na levem polu. Medtem ko je desna identitarna politika prepredena z večvrednostnimi, rasističnimi kompleksi in zamejena s ksenofobijo, je druga, torej leva, vse prevečkrat talka politične korektnosti in psevdomesijanskega moraliziranja, ki je samo sebi namen. Ne glede na vse razlike nas povezujejo globalni izzivi, da bi se učinkovito spopadli z njimi, pa nam manjka eno: skupnost.

Gost: Ivan Novak (Laibach)
Vodi: Erik Valenčič