Slovensko mladinsko gledališče nosi svojo zgodovino v imenu. In ga hkrati že presega.

Mladinsko. Ustanovljeno je bilo leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Prvih petindvajset let je ustvarjalo zanje. A mladih gledalcev ni podcenjevalo. Že od vsega začetka se je lotevalo tudi težkih tem, kot so holokavst, odraščanje, ljubezen v času revolucije ... Okoli leta 1980 pa je naredilo nov korak in svoj program, v katerem je povezalo (in povezuje) politično kritičnost in provokativnost z inovativnimi uprizoritvenimi postopki in svežimi poetikami, zavestno razširilo in pritegnilo občinstvo vseh starosti. Mladinsko ni zgolj mladinsko. 

Slovensko. Mladinsko ima svoj dom v Ljubljani. Tu stoji hiša, v kateri snujemo, ustvarjamo, študiramo, igramo. Pa vendar gre za organizem v nenehnem gibanju, saj dobršen delež predstav odigramo na gostovanjih. Od nekdaj po Sloveniji in (tedaj še) Jugoslaviji, vsaj od osemdesetih dalje pa smo trdno vpete_i v gledališko dogajanje po Evropi in od devetdesetih tudi v Latinski Ameriki ter na drugih celinah. V več kot štiridesetih državah po svetu je naredil nepozaben vtis naš vsestranski, izjemnih transformacij sposobni ansambel, katerega članice_i so kos glasbenim, gibalnim ali psihološkim izzivom, se ne podrejajo zvezdniškemu sistemu, temveč se med seboj podpirajo za uigrano celoto. Mladinsko ni samo slovensko.

Gledališče. Smo gledališče. Vendar od gledalcev pričakujemo več kot le »gledanje«, z njimi skušamo vzpostaviti dialog in jih dejavno vključevati. Ustvarjamo predstave. Vendar tega ne počnemo v vakuumu. Kritično opazujemo družbo, jo komentiramo in si jo prizadevamo sooblikovati. Mladinsko je bilo – in je – gledališki organizem, ki skuša z odra prodirati – in prodira – v javni prostor, tako da ta za nas postaja enakopravni prostor uprizoritve. Mladinsko ni le gledališče.