Izjemen večer je bil petkov večer. Zadnji zimski petek letos (18,3.) je v polno dvorano na Polšniku prinesel veliko ljubezni. Z vseh strani smo lahko občutili šviganje iskric polnih občudovanja. Najprej so na oder stopili pogumni prvošolčki in drugošolčki, ki so prve pesmice seveda namenili našim mamicam. Ljudske pevke in godci so ubrano zapeli in zaigrali ter prejeli velik aplavz. Vrtečki, naši Polhki, glasni in prisrčni so s Pavčkovo Kako raste mama, priklicali  solzice v maminih očeh. Prav tako pa so se čustva v nas vseh prebudila ob nastopu druge skupine iz vrtca Polhek, ki so ob spremljavi kitaristke Vanje (njihova vzgojiteljica) navdušili z venčkom pesmic za mamice in nas vse presenetili z nežnostjo in tudi z rokerskim nastopom. Odlično so tudi tokrat zapeli pevci Otroškega pevskega zbora Polhki, ki jih vodi zborovodkinja Katarina Juvan, pesmico z naslovom Velika sreča. Nato pa so še zaplesali svetovno znani ples Letkiss. Pevci Moškega pevskega zbora Polšnik, ki jih vodi Žiga Tori, so za ta večer izbrali dalmatinske pesmi. Pesmi, ki v nas vedno prebudijo kanček nostalgije in jim vedno radi prisluhnemo. Zopet so nas presenetili tretješolci, četrtošolci in petošolki, ki so skupaj z učiteljico pripravili kratko gledališko predstavo Štirje prstani in spet dokazali, da so med najboljšimi. Največ navdušenja in velik aplavz pa so si tokrat prislužili polšniški očki, ki so zbrali pogum in kot recitatorji stopili na oder. Vida Sladič je posebej za to priložnost napisala pesem z naslovom  Pa praznujmo vsak po svoje.  Hvala za pogum in sodelovanje Evgenu, Matiji, Pavlu, Romanu, Tomažu, Gregorju, Igorju, Petru, Boštjanu M., Simonu, Franciju in Boštjanu J.. V programu so sodelovali tudi kitaristi Vili ter dva Petra - hvala. Program sta odlično povezovala Lana in Gaj, ki sta dokazala, da se nam za voditeljski kader ni treba bati. 

Še o sceni. Izrezali smo preko 200 srčkov, na katerih so bila zapisana imena vseh nastopajočih in vseh tistih, ki jih imajo nastopajoči radi. Večina od njih pa je bila prisotna tudi na prireditvi. In tako je iz majhnega nastalo nekaj velikega in polnega univerzalne sile. 

Raznolik in kvaliteten program nam je nudil mnogo lepega, unikatnega, preprostega, malo tudi razmišljujočega, predvsem pa polnega ljubezni, ki smo si jo kar predajali. Čutilo se je, da je bilo vloženo veliko truda in ko se neki stvari popolnoma predaš, ta vedno uspe. To velja za vsa področja našega življenja. In nam je uspelo. Vsem. Tudi ob koncu, na družabnem srečanju, ko je zaigral "hišni" band in se je tudi plesalo in pelo. Okrepčali smo se z odličnimi slanimi dobrotami, ki sta nam jih spekli Milena Vozelj in Marija Vozelj, za kar se jima najlepše zahvaljujemo. 

Vodila in povezovala nas je ljubezen. Vsi prisotni smo imeli ta privilegij, da smo lahko bili zraven. Da smo čutili iskrenost in talente naših otrok, požrtvovalnost učiteljic in vzgojiteljic, predanost pevk, pevcev in godcev, pogum očkov ter srčnost vseh gledalcev, ki znajo ceniti delo vseh  nastopajočih.

"Ljubezen je moč, ker pomnoži najboljše, kar imamo!" (Albert Einstain)