S Prešernom smo pričeli. Z Zdravljico seveda. Kot se za tako velik praznik spodobi. Lana in Gašper  sta nas skozi verze Povodnega moža popeljala v svet poezije. Letošnji kulturni praznik pa smo 10. februarja 2016 na Polšniku posvetili pesmim naše pesnice Pavle Voje. Čeprav je že enajsto leto ni več med nami, je s svojo poezijo še vedno aktualna, saj modrosti ne poznajo časa. Teta Pavla je pisala pesmice ob vsaki priložnosti. Večkrat je rekla, da so se ji najlepši verzi utrnili kar na polju, ko je obdelovala zemljo. Vedno je imela s seboj košček papirja in svinčnik. Verjamem, da imate doma njene pesniške zbirke, saj v življenju včasih pride čas, ko si z branjem modrih misli lahko olajšamo težke dni.  Teta Pavla bi bila zelo ponosna na vse nastopajoče. Učenci prvega in drugega razreda so uprizorili pesem Moja bogastva, malo starejši so mnogim priklicali solzice v oči s pesmico Naša krušna peč in zgledno so četrtošolke odrecitirale vsečasno Naj v zgled vam bo. Navdušeni smo bili nad nastopom šolskega zbora, ki ga vodi Katarina Juvan, saj so na novo uglasbili Pavlino  Novo leto in poželi velik aplavz. Otroci iz vrtca so se naučili pesmico Zima in navdušili z glasbeno-plesno točko,  za katero so koreografijo pripravili kar sami. Naša srca  je ogrel tudi valček Slakovega Čebelarja, ob katerem so zaplesali šolarji. Zelo veseli smo bili vrhunskega nastopa mlade polšniške pianistke Eve Ostanek, ki je večer obogatila z izvedbo Chopinovega Nocturna op.27 no.2 v D duru. Kaj tako lepega in veličastnega na Polšniku malokdaj slišimo in opazili smo, da so tudi razigrani najmlajši pridno poslušali klasično glasbo. Seveda so zapeli pevci Moškega pevskega zbora Polšnik ter Ljudske pevke in godci. Tanja je z nami delila  štiri Pavline pesmice, ki so nas napolnile z novimi modrostmi. S  pesmijo In lepše bo v prihodnosti so se predstavili še polšniški mladi gledališčniki in povabili na naš naslednji kulturni dogodek - gledališko predstavo: Kaj pa, če res pridejo?, 17.3 in 18.3.. Bogat program kajne, za našo malo podeželsko vasico? Ob koncu pa sta predsednik g. Logar in tajnica Društva izgnancev, ga. Razpotnik, v imenu Društva izgnancev Slovenije  podelila še zahvali Podružnični šoli Polšnik  in Kulturnemu društvu Polšnik za dolgoletno sodelovanje na kulturnem področju.

Kdor je prisluhnil sporočilnosti našega letošnjega kulturnega praznika je prav gotovo spoznal, da preprosta pesem  lahko seže globoko v srce poslušalca. Pusti sledi. Zaznamuje. Čutilo se je, da nastopajoči in poslušalci uživajo. "Bilo je zelo lepo." so se vrstili komentarji ob koncu. Res je bilo. Saj je bila prisotna srčna energija. Bila je z nami...Hvala teta Pavla. Hvala vsem.