Jezus prihaja k nam in mi k njemu. V najlepši monštranci, daru komendatorja Herbersteina komendski župniji. Že zgodaj zjutraj jo je župnik p. Cristian Balint prinesel na oltar, obrnjen k ljudstvu. Iz novega tabernaklja, ki ga je po dotrajanem lesenem Jelovškovem in v kapelo Matere Božje prenesenem Plečnikovem kovinskem tabernaklju, izdelal rezbar in pozlatar Miha Legan iz Stranske vasi pri Žužemberku. V govoru med mašo je povedal, da so ga že ob pol sedmi uri zjutraj za to prosili mladi moški. Prvič, odkar je duhovnik.

Očitno se nekaj prebuja v naši župniji. Čutiti je nov duhovni vzgon. Nekaj podobnega, kar se dogaja v Argentini, je moji ženi Marti in meni povedala Martina sorodnica Ljudmila Zarnik: da so se k češčenju Najsvetejšega v eni od buenosaireških župnij začeli zbirati sami moški. Začutili so svojo nemoč ob vsem, kar se dogaja v tej državi, velemestu Buenos Aires. Mogoče tudi pri premagovanju družbenih, osebnih in družinskih težav. Ovedeli so se, da jim edino Jezus lahko pomaga.

Mogoče so nekaj podobnega začutili »mladi moški« v naši župniji? Da jih Jezus kliče: Pridi k meni, jaz imam rešitev zate, moč, da boš laže premagoval to, s čimer se srečuješ. Po enem izmed njih, ki je to še posebej začutil, je predlagal ostalim, naj se mu pridružijo. Ni pomembno kdo, kajti Jezus vedno deluje po nekom, po tistem, ki ga izbere, da je nosilec njegovega sporočila ostalim.

Prizadevanja prejšnjega župnika Zdravka Žagarja za poživitev češčenja Presvetega Rešnjega telesa, molitvene ure ob četrtkih v ta namen, posvetitev Srcu Jezusovemu, rojevajo sadove. Župnik Zdravko je odšel na drugo župnijo, v Ljubljano k Sv. Petru, p. Cristian nadaljuje njegova prizadevanja za duhovni dvig župnije. Tega pa ni in ne bo, če ne bodo verniki za to.

Kar nekaj nas je, okrog deset, ki se zberemo ob osmi uri, ko je molitvena ura za vas Suhadole. Vodi jo cerkveni ključar Ferdinand Lah. Iz brošure zmolimo molitveno uro, ki je še posebej posvečena krepitvi vere, upanja in ljubezni v Jezusa in med nami. Temu, kar pozneje v govoru pri maši poudari p. Cristian: Jezus nas objema, objemimo še mi njega. To nam priporoči, ko govori o smislu češčenja Najsvetejšega.

Dovolj mi je ta stavek. Kot pika na i vsej molitveni uri, ki jo zaključimo z molitvijo veselega dela rožnega venca, med njo pa pojemo vsebini molitvene ure primerne evharistične pesmi. Toplo mi postane pri srcu. Čutim, kako me Jezus v resnici objema. Pri povzdigovanju mu še sam rečem, ponovim prošnjo za p. Cristianom: Jezus, objemi me! Objemi me danes in vsak dan. Sprejemam te v svoje srce, duha, misli, delo, vsa moja prizadevanja biti boljši družinski oče, mož, dedek, sosed, vaščan, župljan. Tudi Slovenec.

Sedaj vem, zakaj sem prišel k molitveni uri, ko bolna žena Marta ni mogla. Za vso družino. Hotel sem ta dan, to soboto, napolniti z nečim bolj smiselnim od običajnega, kar češčenje Najsvetejšega v monštranci, molitvena ura in kot vrhunec sama evharistična daritev, gotovo je. Za vse drugo čez dan bom dobil moč iz tega. Sicer bo to običajen dan. Lep sončen prijeten januarski zimski dan, a vendar ne tako močno dan s Teboj. Sedaj je in bo, sem trdno prepričan, ko čutim močan Jezusov objem.
Malo mi je hudo, ker je v cerkvi razmeroma malo ljudi pri maši, a vsakdo ima svojo pot in izbiro, za katero dobro veš, Jezus. »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, jaz vas bom poživil,« nam, mi, zagotavljaš. Čas je že bil, da sva se še bolj zbližala. Čas, ko ne premišljujem, ali bi na ta sobotni dan vstal iz še tople postelje ali bi še malo poležal, marveč takoj vstanem, ker si močno želim tvoje bližine, tolažbe in okrepitve. Vem, da moram nekaj narediti za to. Nekaj več od običajnega. Danes sem to naredil. Zato s še večjo predanostjo pojem med mašo hvalnico Tebi sv. Tomaža Akvinskega Molim te ponižno skriti Bog nebes, pesem Ponižno tukaj pokleknimo, ko mašnik po maši vnovič izpostavi Najsvetejše v monštranci.

Ostal bi kar v cerkvi, pri Tebi, a moram v svet v smislu misijonskega naročila: Kristusa svetu in Kristusu svet. Vsak dan ovedenja svojega misijonskega poslanstva, ne le na misijonsko nedeljo. Ne bo lahko, a veliko laže s Teboj, kajti Ti si z menoj. Krhkim, pogosto omahujočim in omagujočim človekom, a s Teboj močnim. Med sprehodom s kužkom Kimijem v še vedno hladnem dopoldnevu mi srce in duša prepevata: Moj Gospod in moj Bog! Hvala TI! Slava TI! Aleluja, GOSPOD! In takoj je vse laže, saj si TI z menoj.

(Fotografije so ilustrativne narave.)

Jožef Pavlič