Društvo upokojencev (DU) Komenda, oz. njegova Balinarska sekcija pod voditeljico Ivanko Žulič, je za prvenstvom gorenjskih ženskih upokojenskih balinarskih ekip v ponedeljek, 25. aprila, v četrtek, 28. aprila, organiziralo še enako prvenstvo za moške upokojenske balinarske ekipe. Na komendskem balinišču se jih je čez dan zvrstilo kar dvaindvajset s 104 tekmovalci. Zelo zajeten organizacijski zalogaj, vendar je vodstvo tekmovanja pod podpredsednikom DU Komenda Dragom Kolarjem, tudi predsednikom Komisije za šport in rekreacijo pri DU Komenda, pa tudi izredno požrtvovalne članice Balinarske sekcije pri DU Komenda naredilo, kar je najbolj moglo, da bi prvenstvo uspelo. In tudi je, kar so potrdili zadovoljni udeleženci, ki so obljubili, da v Komendo še pridejo. Organizatorjem so se ob slovesu zahvalili za gostoljubnost, prijaznost in kakovostno postrežbo.

Kot prvi je udeležence prvenstva pozdravil komendski podžupan Igor Štebe. Zaželel jim je dobro počutje v Komendi, srečo z vremenom in tudi na tekmah.

Za njim jim je poseben pozdrav namenil tudi predsednik DU Komenda Saša Lenarčič.

Tudi glavni zaslužni za prvenstvo Drago Kolar je zaželel obilo športne sreče in poštene »boje« na vseh štirih tekmovalnih stezah vsem balinarjem, ki so prišli v Komendo. Prav posebej je pozdravil delegata PZDU Gorenjske Antona Prešerna iz Kamnika.

Tekmovalna pravila je balinarjem razložil tako rekoč nepogrešljivi »delitelj pravice« – sodnik Tomaž Hacin.

Tekmovalci so že komaj čakali, da se preizkusijo med seboj. Tudi komendska balinarska ekipa, ki pa tokrat, kot že ženska, ni imela sreče pri žrebu, saj so že v prvem kolu naleteli na lanske državne prvake Tržičane, ki bi kmalu (eden izmed njih) pri ogrevanju z izbijanjem poškodoval enega izmed Komendčanov. Piscu teh vrstic so svetovali, naj se jim raje umakne, kajti z balinarji ni šale, čeprav gre za upokojence. Zato se je zatekel k prijaznim gostiteljicam, ki so ga okrepčale, kot vse tekmovalce, z zelo okusnim sendvičem in črno kavico, pa tudi, ko so videle, da ga malo mrazi, z borovničkami. Potožile so mu, da še vedno ne vedo, kako to, da so na minulem prvenstvu osvojile šele 12. mesto, on pa jih je tolažil, da bo prihodnjič bolje; naj se ne sekirajo. Nazadnje se je izkazalo, da so jim sledili tudi člani domače balinarske ekipe, ki so osvojili šele 19. mesto. Torej so si bili zvečer »bot«. Da se ne bi ne eni ne drugi preveč prevzeli. So pa bili Komendčani deležni vsaj čestitk za dobro organizacijo, kar, končno, tudi nekaj šteje. Vse kaže, da bodo Komendčani in Komendčanke v prihodnje lahko računali bolj na organizatorske kot tekmovalne trofeje. V tolažbo jim je bila tudi spodbudna misel podžupana Štebeta, ki si je kljub zahtevnim občinskim in obrtniškim nalogam vzel čas za sklepno dejanje prvenstva – podelitev medalj in pokalov najboljšim.

Prvi so bili tokrat Jeseničani, drugi lanski prvaki Tržičani, tretji Žirovničani, četrti Kamničani, peti Žirovci, šesti sosedje Cerkljani; sledile so jim ekipe iz Radovljice, Podnarta, Šenčurja, Predoselj, Kranjske Gore, Kokrice, Krope, Lesc, Kranja, Škofje Loke, Naklega, Javornika – Koroške Bele, že omenjeni domačini Komendčani, Trzinci, ekipa Rateče – Planica in, kot zadnja, sosedje Mengšani, ki so odhajali s težkim srcem iz Komende. A igra je igra, balinec balinec, krogla pa tudi muhasta, noče tja, kamor jo tekmovalec usmeri. Tudi moj sosed Ciril, nazadnje zmagovalec med domačimi balinarji.

Da se tekmovalci, posebej tisti, ki so ostali praznih rok, ne bi preveč sekirali, so poleg gostoljubnih domačih balinark poskrbeli sponzorji: Zoran Sodnik, Jože Dodik, pekarna Hrovat. Domači balinarji pa so kot balinarke ugotavljali: »Ni nam šlo. Dobesedno zaklenilo se nam je. Že tri dni premišljujemo, kaj nam je bilo.« Tako je navzočemu tiskovnemu predstavniku DU Komenda potožila sicer odlična balinarka Fani Sodnik. Ta večer pa so se balinarke in balinarji tolažili med seboj. Seveda, v športnem pomenu besede. Organizatorjem tekmovanja je nazadnje odleglo, saj so imeli tudi tokrat srečo z vremenom. Prenekateri balinar pa se je ponoči prebudil, ko je sanjal, da je kroglo čisto približal balincu, nato pa, razočaran, ugotovil, da ni bilo tako. Sanje so včasih daleč od resnice, ko pride iztreznitev. Nato pa razčlenitev neuspeha, trening in trening. Mogoče pa manjka še športni psiholog? Pri ženskah včasih zadošča, da jo prijazno pogledaš, poslušaš, potolažiš in pobožaš. Tudi moški nimamo nič zoper nežnost, čeprav smo na videz bolj robati. Tudi balinarji ne.

Besedilo: Jožef Pavlič

Fotografije: Saša Lenarčič in Jožef Pavlič