Dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik iz Komende sta leta 2016 izdala v samozaložbi več kot 400 strani obsegajočo trdo vezano knjigo velikega formata na zelo kakovostnem papirju z opisi držav, ki sta jih obiskala, ter mnogimi fotografijami. Naslovila sta jo POTOVANJA, Doživljanje sveta iz prve roke. 

Pozneje sta se odločila, ker je Marko posnel zelo veliko fotografij, Angelca pa je sproti vse zelo vestno zapisovala, da bosta o nekaterih državah prav tako v samozaložbi objavila posebne knjige z manj besedila, predvsem pa veliko fotografijami. To sta naredila, ker bralci želijo ob pisnem prikazu neke dežele videti tudi, kako je tam. Posebej če še nisi bil v krajih, kjer sta bila zakonca Žerovnik. Teh pa velika večina komendskih občanov, pa tudi Slovencev, ne bo nikoli obiskala. Zanje so torej, kot nalašč, knjige, kakršne zadnja leta izdajata Žerovnikova.

V letošnjem letu sta to knjigi KITAJSKA s podnaslovom Od vzhoda do zahoda z izhodom v Kirgizijo in SULAWESI s podnaslovom Na še aktivnem vulkanu Mahawu.

Kitajsko in Kirgizijo sta obiskala avgusta 2007 med 25. potovanjem po svetu, Sulavezi, večji indonezijski otok,  pa novembra 2004 v okviru 24. potovanja. Slednja knjiga je izšla z denarno podporo Občine Komenda.

Fotografije za obe knjigi je zbral in uredil Marko Žerovnik, ki jih je, kot tudi besedila, sam računalniško obdelal, poskrbel pa je tudi za zunanjo opremo. Angelca je imela na skrbi korigiranje. Marko je na hrbtni strani platnic objavil tudi rimane pesmi o obiskanih državah.

Večji del knjig zavzemajo slikovite in povedne barvne fotografije. Da bi te prišle bolj do izraza in s tem zunanji vtis o obiskanih državah, sta na vsaki strani knjige objavljeni le po dve, sicer pa v vsaki knjigi več kot 250.

Jedrnato in informativno bogato napisano besedilo z dovolj velikimi in zelo berljivimi črkami daje osnovno, obenem pa tehtno in vsestransko informacijo o obiskanih državah, ljudeh, naravi, živalstvu, navadah in običajih, posebnostih in drugem, kar pritegne obiskovalca, po obisku pa pusti v njem globok vtis, novo vedenje in bogastvo videnega. To je še toliko več vredno, če je zabeleženo ne le v besedi, marveč tudi fotografiji, za kar ima Marko izostreno oko, pa tudi dober fotoaparat z nujno potrebnimi menjajočimi objektivi (zoomom). Angelca pa je, kjerkoli so bili, sproti beležila, kajti nemogoče si je bilo vse zapomniti in zapisati šele, ko prideš domov. Tako pa si besedila in fotografije »podajajo roki«, sledijo drug drugemu. Zadosti, da te potegne, da bi šel še sam na pot, a ti ni treba, ker sta ti Marko in Angelca v knjigah približala bistveno o obiskanih državah.

Marko tudi letos »ni miroval« kot pesnik z že več izdanimi pesniškimi zbirkami. Tokrat je v vezani besedi v zbirki S PESMIJO SKOZI ČAS »opisal« čas in dogodke med letoma 1929 in 1946. Mnoge pretresljive, posebej med drugo svetovno vojno in tik po njej, pred tem pa, kar se je v medvojnem času zapisalo v otroško dušo v rodnem Mengšu in okolici. Spremno besedo je prispevala Markova žena Angelca. Knjigo je korigirala vnukinja Sara Kokelj.

Vsekakor zanimiv in zahteven poskus, kako v verzih spregovoriti o ključnih dogodkih od leta 1929 do 1946 po svetu, zlasti pa zaslišati njihov »odmev« v Markovem občutenju sveta, doma, rodnega Mengša in vsega, kar se je nagrmadilo v tem obdobju. Lepo pa tudi žalostno, tragično (posebej med vojno); je vsakdo, še posebej pesnik Marko v besedi, iskal pot naprej, najprej pa v »notranjem obračunu« v samem sebi in prek sebe s svetom ter burnimi zunanjimi dogajanji. Markovi verzi o tem veliko povedo.

Zbirka S pesmijo skozi čas je tudi svojevrsten pesniški poskus, retrospektiva in grebenje vase do najgloblje biti in bistva. Za pesnika pa tudi olajšanje in odrešitev v vihravem in previharjenem času, prostoru in zahtevnih življenjskih razmerah, ko je bilo treba ubrati pravo smer in pot, nato pa se znajti na njej. Za otroka in mladeniča v najbolj občutljivem življenjskem obdobju še toliko teže. Marko je imel pri tem veliko srečo, da je sploh preživel, ni postal žrtev eksplodirane granate. Spomine na mrtve sošolce pa ostajajo trajno zapisani v duši. Težko je z njimi živeti, a je treba najti tudi moč za to. Marko jo je. Njegove pesmi pa so zadosten dokaz, kako hudo je bilo. Pa saj: človek živi tudi od spominov.

Knjige lahko dobite pri avtorjih in v knjižnicah.   

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič