26. novembra 1864 se je v Kobaridu,  mami Jožefi in očetu Jožefu, rodil sin Andrej Gabršček. Najprej se je šolal v Kobaridu in svojo pot nadaljeval na učiteljišču v Kopru. V obdobju od leta 1883 do 1888 je kot učitelj služboval v domačih krajih, v Bovcu, Kobaridu in na Livku. V tem času je podrobneje spoznaval in zbiral ljudsko vsebino.  

Po šestih letih službovanja je z učiteljskim poklicem prenehal in se preselil v Gorico, kjer je na povabilo dr. Antona Gregorčiča začel urejevati list Soča, ki ga je, z dvema prekinitvama, vodil do leta 1915. 

Bil je politično aktiven, ukvarjal se je z novinarstvom, prevajanjem, založništvom in leta 1893 ustanovil Goriško tiskarno, knjigarno in založništvo. Pred prvo svetovno vojno je bil nekaj mesecev interniran v Gorici, kasneje pa  konfiniran na Dunaju, kjer je med drugim deloval kot dopisnik in sodeloval pri reševanju begunskih vprašanj. Na Dunaju je ostal do leta 1933, potem pa živel v Ljubljani.

V okviru njegove založniške dejavnosti so izšli številni naslovi in zbirke, med drugimi Slovanska knjižnica (prevodi slovanskih književnosti, izvirna domača dela), Talija (gledališka dela), Knjižnica za mladino, Salonska knjižnica, Svetovna knjižnica, Ročni kažipoti po Goriškem in Gradiščanskem in druge.  Poleg lista Soča je tiskal tudi glasila Primorec, Jednakopravnost, Knajpovec, Naše zapiske in Vedo. Napisal je knjigo Goriški Slovenci: narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice, ki v dveh zvezkih obravnava obdobji 1830-1900 in 1901-1924.

Umrl je 23. junija 1938 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Klub starih goriških študentov mu je leta 1965 na rojstno hišo v Kobaridu postavil spominsko ploščo, leta 1971 uredil nov nagrobnik in leta 1974 na Erjavčevi ulici v Novi Gorici odkril doprsni kip.

Povzeto po:

www.primorci.si in www.Wikipedija.org