K temu, da iskra spet bolj zažari, pripomorejo tudi majhni kulturni dogodki, posvečeni uporu, ki jih je bilo ravno na Tolminskem v mesecu avgustu kar nekaj. Glasbeni duet Bakalina, (ki je s svojo Bando kravatarsko nedavna segel celo v poslanska ušesa EU), z gosti, novinar Boštjan Videmšek s predstavitvijo nove knjige Upor  pa tudi naš sobotni literarni večer v Tolminu, ki smo ga posvetili 300 letnici tolminskega punta in vsem nekdanjim, sedanjim in prihodnjim uporom za boljše življenje vsakega človeka in za bolj pravično in svobodno družbo.  

Večer smo oblikovali člani in članice kulturnih društev PoBeRe iz Kobarida, RIS iz Idrije in pevskega zbora Rečan iz Benečije. Osrednji tolminski trg je ta večer živel besede in glasbo upora. Program sta vodila Vojko Rutar in Margherita Trusgnach. Scenarij za beneški del je napisal in pripravil Aldo Clodig. V njem so se prepletale misli beneških »Čedermacov« iz preteklosti, verzi Andreine Trusgnach, Marine Cernetig, Claudie Salamant in Alda Clodiga ter petje slovenskih in italijanskih uporniških in ljudskih pesmi v izvedbi beneških gostov.

V poetičnem prepletu je našla mesto tudi pesem Zlatka Smrekarja: Kekko, ki pravi. Pesmi Kosovela, Aškerca, Grošlja, Osundarea in svoje lastne smo brali Martina Leban, Vojko Rutar, Marjeta Manfreda in gostje iz Idrije: Slavica Uršič, Ana Balantič, Ivanka Gantar, Milena Miklavčič in Vladimir Kržišnik.