Popoldne je v Domu Andreja Manfrede potekala okrogla miza na temo demografije na obeh straneh meje. Udeležili so se jo župani in drugi vabljeni gostje, med njimi tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in podpredsednik Deželnega sveta Furlanije Julijske Krajine gospod Igor Gabrovec.
Zbrane je uvodoma pozdravil župan Občine Kobarid Robert Kavčič, ki je temo letošnje okrogle mize tudi predlagal in skupaj s sogovorniki pripravil končne sklepe, s katerimi je že pred osrednjim dogodkom seznanil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milana Brgleza.
Stanje v Posočju v zadnjih sto letih je predstavil Zdravko Likar, v Benečiji pa Riccardo Ruttar. Stanje je na obeh straneh zaskrbljujoče. Število prebivalcev na območju vseh treh Posoških občin se je v slabih sto letih zmanjšalo iz 32 tisoč (podatki iz leta 1921) na nekaj več kot 18 tisoč (podatki iz leta 2017). V Benečiji je stanje še slabše, saj se je število prebivalcev iz 28 tisoč (podatek iz leta 1921), zmanjšalo na dobrih 7600 prebivalcev.
Probleme in rešitve demografskega stanja je predstavil direktor občinske uprave Občine Kobarid Simon Škvor, ki je poudaril, da »prostor in njegovi prebivalci niso del problema ampak morajo postati del rešitve«!
V razpravi, v kateri so sodelovali predvsem župani z obeh strani meje in predstavniki zamejskih slovenskih organizacij, je bila izpostavljena potreba po bolj usklajenem in povezanem delu obeh strani.
Okrogla miza se je zaključila z sklepi, ki predvidevajo, da bi se obe strani v bodoče zavzemali za ohranjanje izobraževalnih institucij, uradov in izpostav, razvoj povezav in različnih oblik mobilnosti, zagotavljanje širokopasovne povezave, spodbujanje kulturnega ustvarjanja, razvojnih projektov za mlade, dodatne podpore države razvojnim projektom, vzpodbude države pri urejanju komunalne infrastrukture in spodbud za delodajalce. Eden glavnih sklepov je bil, da bo Občina Kobarid februarja 2018 oblikovala operativno delovno skupino z obeh strani meje, ki bo pregledala dosedanje projekte povezovanja in si prizadevala za uspešno čezmejno sodelovanju in konkuriranje na razpisih EU.
Osrednji dogodek je potekal v Kulturnem domu Kobarid. Prijatelje in goste je v imenu župana Občine Bovec Valterja Mlekuža, župana Občine Tolmin Uroša Brežana in načelnika Upravne enote Tolmin Simona Lebana pozdravil župan Občine Kobarid Robert Kavčič, ki je v nagovoru poudaril dolgoletno sodelovanje na vseh področjih življenja in dela: »Že desetletja se trudimo in skupaj pripravljamo majhne in velike projekte, s katerimi skušamo izboljšati kvaliteto življenja vseh, ki tu živimo in delamo. V to vlagamo veliko truda in napora, ki pa se kdaj tudi ne obrestuje, saj administrativni kriteriji na razpisih niso naklonjeni majhnim območjem v zaledju. V zadnjih letih lahko z optimizmom opazujemo, kako so naši kraji z bogato kulturo in zgodovino ter naravnimi danostmi vsako leto zanimivejši in privlačnejši za obiskovalce od vsepovsod. V turizem polagamo upe razvoja naših krajev. Pred tem pa se moramo spopasti z za nas najpomembnejšo nalogo – kako privabiti in ohraniti življenje v teh naših dolinah. Potrebujemo predvsem mlade izobražene ljudi, ki danes po končanem študiju ne najdejo službe in zapustijo naše kraje. Vasi se praznijo, hiše samevajo«.
Pozdrave iz Benečije je prinesel predsednik Zveze Slovenskih izseljencev Renzo Mattelig, ki se je tudi dotaknil problema demografije, delovnih mest in razvoja v Benečiji.
Slavnostni govornik na letošnjem srečanju je bil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez, ki je poudaril, da to srečanje ni le srečanje posameznih prijateljev, temveč je srečanje »ki krepi nacionalno zavest ter pripadnost, Sloveniji in slovenstvu, ter srečanje, na katerem so iskreno dobrodošli vsi, ki se čutijo prijatelji Slovenije in Slovencev, saj vedo, da jih ta majhna, a trdna skupnost ne ogroža in niti ne želi ogrožati, temveč lahko le bogati”.
»Želim si ohranjanja življenja v Posočju in Benečiji ter vztrajanju mladih v domačih krajih. Ob tem si upam trditi, da prihodnost v teh dolinah vidijo tudi zato, ker niso več tako obremenjeni s preteklostjo in razdvajanjem, kot so bile naše generacije. In tako je prav. Prihodnost se ne sme graditi na zgodovinskih zamerah, prav pa je, da zgodovine ne pozabljamo.« je zaključil Brglez.
Na osrednjem dogodku so bila podeljena tri Gujonova priznanja - Zvezi slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine – Slovenci po svetu za nesebično pomoč beneškim izseljencem, Folklorni skupini Val Resia za negovanje rezjanske kulture in izročila in Zdravku Likarju za izjemno delo na področju ohranjanja vezi z zamejskimi Slovenci.
Kulturni program je prepletala pesem in poezija Okteta Simon Gregorčič Kobarid, pevskega zbora Fajna Banda iz Benečije, skupine Rezianab sasiedi iz Tolmina, Antonelle Bukovac, Silvane Paletti, Viljema Černa, Brune Dorbolo, Mile Uršič in Bogdana Trohe.
Foto:
Foto Červ in Nataša Hvala Ivančič
