LJUBEZEN V ZRAKU
Ko je ljubezen v zraku,
se zaljubljenci spoznajo
in si svoja srca dajo.
Ljubezen je na vsakem koraku.
Nekateri ljubezni v zraku ne občutijo,
pišejo dalje svojo melodijo,
se vedno okrog sebe vrtijo,
drugačne se ne počutijo.
Mogoče jih je strah ran,
ki jih ljubljeni zapustijo
ali se ljubezni bojijo.
Gredo raje stran.
Pomlad ljubezen še bolj dvigne,
vsakdo jo po svoje dojame,
v nekaterih se vname
ali pa samo mimo švigne.
ŽIVA GABROVEC, 8. B
POMLAD JE LJUBEZEN
Spomladi se rodi ljubezen,
pojenja mraz in se mili bolezen.
Zvončki, trobentice in ptički …
Zdaj to drobni so kraljički.
Pojejo nam pesem prav veselo,
da vse v ljubezen bo ujelo.
Ljubezni se ne da upreti,
ko enkrat v njej so ujeti.
Zaljubljencem je spomladi sreča dana,
s pomladno pesmijo skovana.
Z roko v roki zaljubljenci žive
in samo v dvoje se vesele.
Ljubezen odplava med ljudi,
da se radi imamo mi.
Ljubezen celi boleče rane,
ki kot z nožem so v srce zadane.
Uniči vso to bolečino,
da življenje spet teče gladko in fino,
da srce več ne boli
in v soju ljubezni zaživi.
A ljubezen ni samo za ljudi,
saj v njej se veselijo prav vsi.
Ptički ljubijo svoje dame,
zvončki zvonijo preko rame.
Tako si vsi izkazujemo ljubezen
in skupaj premagujemo zlobo in bolezen.
Pomlad je torej za ljubezen dana,
da Zemlji in ljudem zaceli vsaka rana.
ROZALIJA LIA MURŠEC, 8. B
POMLAD
Pomlad se ponovno je zbudila
in rožice predramila.
Živalice gredo spet v svet,
ki v rožnate barve je odet.
Mrzlo vreme je odšlo,
zdaj le sonce sijalo bo.
Ptički bodo pesmi peli,
vedno bolj veseli.
Gozd bo zopet oživel,
travnik bo z rožami žarel.
Nam pa bo lepo
gledati v pomlad to.
Zima mrzla je zbežala,
preveč se je sonca bala,
saj bi jo v luže stopilo
in mrazu se bi slabo godilo.
NIKA MAROH, 7. A
POMLAD
Narava se prebuja,
sonce sveti vse močneje.
Rože zacvetijo,
drevesu zelenijo veje.
Sonce prav sijati začne,
ljudje zunaj pokažejo se.
Veliko novih ljubezni se rodi,
zato vsak tretji človek zboli.
A ljubezen prava bolezen ni,
ker veliko stvari se zgodi.
NIKA GABROVEC, 7. A
POMLAD
Lep sončen dan je danes,
saj napočil je 21. marec.
Pomlad se je začela,
ptičja himna je zapela.
Vedno več bo toplega vremena,
vedno manj bo šolskega bremena.
Pomlad je kot predpoletje,
je naše toplo imetje.
Ko pomlad zacveti,
se ljudstvo veseli.
LOVRO VALENKO, 9. B
POMLAD
Glej, pomlad je že tu!
Zvončki zvonijo in rožice cvetijo.
Vsi vzklikamo: »Juhu!«
Vsem se srca veselijo.
Ponovno sta se rodili ljubezen in sreča,
na cesti ponovno nastaja gneča.
Tukaj je pa tudi sonce,
sliši že se kravje zvonce.
Ponovno se srečamo z zelenjem,
Pomlad začela se bo z življenjem.
Dež bo spet padal na tla,
zatresla se bo zemlja vsa.
NIK MLINARIČ, 9. B
POMLADNA LJUBEZEN
Pomlad. Ljubezni se spletajo.
Oh, kako se prepletajo!
Mladi so že nemirni.
Ljubezen pride pa so mirni.
Ampak vsak ne doživi ljubezni pomladne.
Dan za dnem so mu noči hladne.
Narava nam ljubezen deli.
A ne ve, če jo vsak želi.
Ljubljen biti je raj.
Jutro lepše je zdaj.
Ujeti v ljubezni!
Bojte se vseh bolezni!
Enako si v pomladi želijo.
Zaljubljenci proti sladoledu hitijo.
Enkrat bomo to vsi doživeli.
Nekateri bodo vedno v raju živeli.
Je res, ljubezen je lepa.
Eh, včasih je slepa!
Takrat ne odpiramo oči.
Ujeti smo v ljubezni noči.
ŽIVA GABROVEC, 8. B
POMLADNA
Ko zunaj slišiš ptičke žvrgolet',
topel bo spet svet,
sonce nam sijalo bo,
spet bo vse lepo.
Pomlad je za nekatere nadležna,
prav nič hvaležna,
cvetni prah je v zraku,
kihanje se sliši na vsakem koraku.
Pomlad prinese polno stvari,
vsakdo se jih veseli
in na travnik hiti.
Šopek rož fantič nabere,
pogum zbere,
jo k ljubljeni deklici ubere.
ŽIVA GABROVEC, 8. B
POMLADNO VZDUŠJE
Glej, tam! Travje pa zelenico!
Cvetlice so se prebudile,
že opazim selivko – ptico,
sedaj je konec zime mile.
Tu plast snega je pravkar stala,
beline so nas zapustile,
pomlad deželo je obiskala,
drevju listje se je vrnilo.
BLAŽ BOGDAN, 8. B
