V projektu je sodelovalo skoraj 300 občanov. V prvem delu projekta so otroci OŠ Kanal od tretjega do devetega razreda napisali, kaj vse bi oni kot dobri domači turistični vodiči predstavili skupini turistov.

Rezultati projekta so pokazali, da bi otroci vseh starosti z veseljem in ponosom najverjetneje predstavili znamenitosti Kanala, ki so tudi splošno znane. Med njimi so: most čez Sočo, Neptunov vodnjak in zgodovina Kanala. Na drugo mesto največkrat navedenih znamenitosti se je uvrstil grad v Kanalu, ki ima bogato in zanimivo zgodovino ter sodi med manj znane 'turistične iskrice'. Obisk galerije Rika Debenjaka, ogled Kontrade in seveda reke Soče so otroci navedli kot znamenitosti, ki jih obiskovalci Kanala morajo videti. Najmlajši so se spomnili, da bi turistom pokazali, kaj vse so znali ali še vedno znajo njihovi dedki in babice,  od domače peke, do kuhanja žganja in uporabe kolovrata.

Pri osnovnošolcih je bilo v raziskavi mogoče zaznati vpliv izobraževanja o lokalnih vsebinah, kot tudi sodelovanja v raznih projektih, kakršen je denimo mednarodni projekt Comenius, v katerem je z raziskovanjem okoljskih tematik in voda naše občine sodelovala kanalska osnovna šola.  

V drugem delu raziskave so otroci o 'turističnih iskricah' vprašali svoje starše, stare starše in sosede. Odziv odraslih je bil v vseh pogledih zelo dober, je pojasnila Bandljeva. Sicer pa so tudi odrasli največkrat omenili grad v Kanalu, ter med drugim našteli in opisali razne lokalne običaje, denimo, pobiranje prešc, ter navajali zgodbe o pokopanem Napoleonovem konju, zdravilni vodi v Gorenji vasi, Frkovi babi, o vaških posebnežih in pomembnežih, obrtnikih, ki so včasih delovali v Kanalu, ter prispevali tudi svoje kritične poglede na razvoj turizma v občini, ki po mnenju avtorice od turizma ne izpleni toliko, kot bi lahko.

Sicer pa ugotavlja, da je bil uspeh "Turističnih iskric" nad pričakovanji tako v kvantitativnem, kot kvalitativnem smislu: "Med drugim tudi zato, ker so v njem sodelovale vse generacije. Zanimivo je, da so tako pri mlajših, kot tudi pri starejših zelo redko omenjene znamenitosti, ki so že na seznamu naravnih in kulturnih znamenitosti občine Kanal."

V nadaljevanju je predstavila svoj pogled na turizem v naši občini: " Tu sicer poteka veliko aktivnosti, a so žal premalo prepoznane in promovirane, da bi goste zadržale vsaj še kakšno nočitev več. Statistični podatek za leto 2010, ki naravnost bode v oči, je število nočitev. V Občini Kanal jih je bil 817, medtem ko je ta številka v sosednji občini Brda 13.809, v tolminski pa 32.354. Tudi diplomskih in seminarskih nalog na temo turizma v Kanalu ni na svetovnem spletu. Osnovna šola Kanal je s svojimi dejavnostmi, kot tudi s sodelovanjem v tem projektu že veliko postorila, prav tako tudi Turistično društvo Kanal, ki je pripravilo kulturno, gozdno in vodno pot za pohodnike in kolesarje, a žal, se turistov to še ni 'dovolj oprijelo'. Vsakoletni enodnevni pohod po poteh slavnega rojaka Valentina Staniča je z boljšimi marketinškimi prijemi in tradicijo bolj prepoznaven."

Ob dejstvu, da je kanalski grad v razsikavi ena od največkrat omenjenih znamenitosti, je arhitekt, umetnostni zgodovinar in kastelolog Igor Sapač, avtor knjige Grajske stavbe v zahodni Sloveniji: IV. Brda in Zgornje Posočje, poudaril, da bi bilo kanalski grad med drugim smiselno obnoviti zaradi pomena nekdanjih lastnikov, plemiške rodbine Coronini, zaradi spomina na tragedijo I. svetovne vojne, odlične arhitekturne zasnove, zaradi dominantne vloge v podobi naselja in v širšem okolju Soške doline, kjer so gradovi redkost, ter kot eno od jeder bodoče turistične ponudbe kraja in njegov statusni simbol.

Avtorica Turističnih iskric je prepričana, da bi območje tovarne Salonit lahko preuredili, tako da bi postalo turistično zanimivo. Za komentar je prosila predstojnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropolgijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Vita Hazlerja, ki je napisal: "Povsem verjamem v pravilnost prizadevanj preureditve dela tovarne Salonit Anhovo v muzej, ki pa seveda ne sme postati "klasični zaprašeni muzej", temveč muzej o tovarni dinamičnega tehnološkega ustvarjanja, ki je vdolini Soče prinesla veliko dobrega in tudi slabega, hudega. V bistvu bi vzpostavili izjemno zanimiv tehniški muzej v avtentičnem okolju, ki bi lahko opozoril na množico zelo pomembnih razvojnih, tehnoloških, ekoloških in tudi eksistenčnih vprašanj. Mislim, da bi bil to lahko še en popoln zadetek v tarčo, povsem na ravni kobariškega muzeja, ki je dobesedno nastal iz ustvarjalne moči domačinov."

"Turistične iskrice" so v Klub kanalske mladine, ki se je izkazal kot zelo prijeten prostor tudi za debatne večere, privabile lepo število ljudi. Predstavitvi rezultatov raziskave je sledil kratek kviz, v katerem so prisotni preverili svoje poznavanje kulturnih in naravnih znamenitosti v naši občini. Sledila je živahna razprava na temo možnosti turističnega razvoja, večer pa so udeleženci zaključili z mislijo, da je na vseh področjih potrebno sodelovati ter si prizadevati za razvoj turizma, ki bo v občini začel prinašati tudi nova delovna mesta.