Zbor ob petih zjutraj pred Gasilskim domom v Kanalu, pregled oblek, mask in nato dolgo potovanje proti Ptuju. Zaradi burje, ki je ponoči odpihnila zgornji del montažne hiše v Šempasu, so bile za ves promet zaprte rebernice. Voznika avtobusa sta se odločila, da se bomo najprej odeljali do Sežane, od tam pa proti severu. Pri Postojni je burja sicer ponehala, vendar nas je že od Senožeč spremljalo sneženje.

Do Ptuja so se nekateri naspali, drugi pa so bili že dobre volje in so nam krajšali čas s harmoniko, petjem in dobro voljo. Na Ptuju je zeblo še bolj, znežilo pa tudi. Maske z vseh koncev Slovenije in iz devetih držav, so se že zbirale in se glasno, kakor znajo le pusti, pripravljale na povorko. Na koncu jih je bilo več kot dva tisoč. Tudi Liški pustje so se oblekli v svoje pustne oprave, z Brankom Žnidarčičem, predsednikom Etnološkega društva LIški pustje, pa smo odhiteli na sprejem ob odprtju 52. Kurentovanja.

V mestni hiši je ptujski župan Štefan Čelan za enajst dni predal oblast princu karnevala in maskam. Na sprejemu članov Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC) in mask z drugih koncev sveta, je predsednik FECCa, Henry van der Kroon, sicer Nizozemec, poudaril, da FECC združuje več kot petsto evropskih karnevalskih mest, in imajo veliko izkušenj s financiranjem karnevalov, izmenjavo gostovanj in zbirajem denarja. Ker so Liški pustje tudi člani FECC, je Žnidarčič van der Kroonu podaril fotoknjigo s srečanja FECC Slovenije, ki je bilo lanskega oktobra v Kanalu, ter predsednika združenja vljudnostno povabil na obisk našega mesta.

Nato pa se je povorka začela počasi premikati proti glavnemu prizorišču. Škoda, ker je bilo manj ljudi, kot običajno, saj jih je doma zadržalo grdo vreme. Kdor pa je prišel, se je v družbi razposajenih pustov zagotovo nazabaval. Med pusti, ki jih na naših povorkah redkeje vidimo, omenimo belgijske Divje prašiče, sardske Urthose in Buttudose, tradicionalne japonske maske iz 17. stoletja, pa bolgarske puste, in seveda množico slovenskih tradicionalnih pustov.

V skupini LIških pustov je prave vragolije ves čas zganjal hudič, vsi skupaj pa so se, kakor se seveda spodobi, z vsem truščem, plesom in razgrajanjem, predstavili na glavnem trgu. Še sprehod po ptujskih glavnih ulicah, nato pa so LIški pustje - nekateri pošteno premraženi - odvihrali do avtobusa. Na Ptuju sta nas čakala še kosilo in zabava, po dveh urah pa smo se okrog pol petih popoldan odpravili proti domu.

Še vedno je snežilo in tudi mraz ni nič popustil. Zaradi nesreče v enem od tunelov, smo morali tudi za nazaj narediti daljšo pot. Ustavili pa smo se tudi v Trojanah: "Le kakšen bi bil pust brez slastnih krofov?". Za goste in osebje so LIški pustje priredili manjši koncert s plesom, nato pa smo se odpravili domov. Burja je ponovno zaprla Rebernice. Mahnili smo jo proti Godoviču, potem pa na Ajdovščino.

Čakala nas je nepozabna zasnežena pot, ki sta jo voznika odlično obvladala, tako da smo se sicer zelo utrujeni, a brez vsakih težav, okrog enajstih zvečer zadovoljni in polni karnevalskih vtisov vrnili v Kanal.