Odločitev je naletela na številna nasprotovanja. Globoko nestrinjanje je izrazilo tudi Društvo TIGR. V protestnem pismu so med drugim zapisali: "Z odločitvijo vlade, da ne bo posebej počastila praznika, ki goji spomin na upornost slovenskega naroda, zlasti na upor zoper okupatorja, na upor, spočet pod okriljem Osvobodilne fronte slovenskega naroda, aprila leta 1941, se pričenja ideološka revizija slovenske preteklosti, saj predlagani varčevalni ukrepi ne zadevajo praznovanj državnih praznikov, povezanih s slovensko osamosvojitvijo v letih 1990 in 1991. Dejavnost društva TIGR Primorske temelji tudi na negovanju tradicij budnosti in upornosti, ko bi bile ogrožene temeljne vrednote, ki dokazujejo in utemeljujejo obstoj slovenskega naroda. Tajna revolucionarna ilegalna organizacija TIGR, letos obhaja svojo petinosemdesetletnico in je nastala kot upor zoper državno nasilje, ki je grobo kršilo človeške in narodnostne pravice manjšinskega naroda. Člani tajne organizacije TIGR so se zato tudi vključili v slovenski upor leta 1941. Ker je dejavnost Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske povezana tudi s spomini na uporni duh Slovencev preteklih dni, je ukinitev državnega praznovanja Dneva upora proti okupatorju pravzaprav opredelitev, ki slovenski narod razdvaja in zanika vrednost prelomnih dejanj v slovenski zgodovini pred letom 1991."

Dan upora proti okupatorju smo kljub vsemu obeležili na številnih prireditvah po državi. V Ljubljani se je na vseslovenski množični proslavi zbralo več kot deset tisoč ljudi. "Vrednote, kot je boj proti okupatorju, nam ne bodo vzeli," bi lahko strnili osnovno sporočilo prireditve.  V sredo, 25. aprila, pa je bila nabito polna tudi dvorana v Bukovici, kjer je šest goriških občin - med njimi tudi naša - organiziralo skupno proslavo.  Župani so tako izrazili svojo enotnost in poudarili simbolni pomen praznika.