Tekst: Tatjana Pregl Kobe

Kulturna zgodba Galerije Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči se je začela takrat, ko je kanalski rojak in priznani slovenski umetnik Riko Debenjak ob ustanovitvi daroval za galerijo v svojem rojstnem kraju veliko oljno sliko Mati in obsežno pregledno zbirko sedemdesetih grafik, ki je bila kasneje dopolnjena z nekaterimi grafikami. Od prve postavitve donacije Rika Debenjaka ter odprtja njegove razstave 16. septembra 1977 delovanje galerije ni prenehalo, poleg tega pa Debenjakova dela od takrat preko poletja v vseh petintridesetih letih privabljajo domače in tuje obiskovalce. V treh desetletjih je bilo v galeriji na ogled preko tristo razstav, nanizanih v več tematskih sklopih. Najpomembnejši sklop je pregled slovenske likovne ustvarjalnosti, ki je predvsem v prvih letih s sodelovanjem Narodne galerije v Ljubljani segel daleč v zgodovino.

Sicer pa galerija, ki bi se po programu lahko kosala z marsikatero tovrstno profesionalno institucijo, uvršča v svoj program likovno ustvarjalnost z različnih področij. Poleg vsakoletnih razstav ob Kogojevih dnevih, ki so pregled starejše slovenske likovne dejavnosti, so v galeriji na leto še vsaj tri predstavitve sodobnih slovenskih, pa tudi zamejskih in tujih umetnikov. Galerijski svet, katerega dolgoletni predsednik je neutrudni Peter Blažej, si je vedno prizadeval za kvaliteten izbor ustvarjalcev – tako se je v teh letih zvrstil niz razstav, ki že skoraj predstavljajo pregled slovenske umetnosti od začetka prejšnjega stoletja, predvojnega in medvojnega časa, priznanih umetnikov sodobne ustvarjalnosti po petdesetem letu, predvsem pa zadnjih treh desetletij, ki vključuje tudi najboljše ustvarjalce najmlajše generacije. Vedno izjemno obiskane razstave so v teh letih predstavljali pomembni strokovnjaki s teh področij, poznavalci likovne in fotografske ustvarjalnosti. Tudi zato poleg sredstev, ki jih galeriji namenja Občina Kanal ob Soči, za tako kvaliteten program na osnovi vlog na razpise vsako leto sredstva namenja tudi Ministrstva za izobraževanje, znanost kulturo in šport.

Letošnja razstava slikarja in grafika Rika Debenjaka je bila posvečena petintridesetletnici slovesnega odprtja Galerije Rika Debenjaka. Predstavljen je bil Debenjakov slikarski opus. Umetnik je med letoma 1934 in 1958 ter po letu 1974 ustvaril več kot tristo slik portretov, tihožitij in pokrajin. Izbor tokrat razstavljenih dvaintrideset del je iz zasebnih zbirk, tri pa so last Galerije Rika Debenjaka. Prav posebna pozornost na razstavi velja nedokončani in doslej neznani sliki Avtoportret slikarja z ležečim ženskim aktom, 1942. V ospredju slike je ženski akt, v ozadju slikarjeva podoba. Javnosti še neznano oljno sliko Avtoportret slikarja z ležečim ženskim aktom, 1942, je Galeriji Rika Debenjaka poleg velikega dela umetnikovega arhiva daroval njegov sin dr. Božidar Debenjak. Spominsko sobo Rika Debenjaka v Kanalu, kjer visi tudi darovana slika, so odprli 8. februarja 2012. Razstava slik iz starejšega slikarjevega obdobja, med katerimi so nekatere prvič javno razstavljene, utrjuje umetnikovo vlogo v razvoju novodobnega slovenskega slikarstva. Kaže, da je Riko Debenjak v bistvu ves čas ostal realist s spoštljivim odnosom do izročila in do lastne likovne govorice, ki si jo je izbral sredi štiridesetih, in nato, zvest samemu sebi, gradil. Kot tak se je umestil v slovenski likovni prostor tudi kot slikar.