V soboto, 17. maja, smo godbeniki in godbenice zvesto domačo publiko s pilotko Ano Souza Leban popeljali okoli sveta. Na pestrem glasbenem popotovanju so se nam pridružili tudi člani Mešanega pevskega zbora Jože Srebrnič. Pot pa je bila v nadaljevanju polna presenečenj. 

Prvo presenečenje so potniki lahko opazili že takoj, ko smo stopili na oder. V novih sivo-modrih uniformah smo jih pospremili na krov z izbranimi deli skladb muzikala The Greatest Showman. Po udarnem začetku koncerta pa je povezovalec programa oznanil še eno novost – Pihalni orkester Salonit Anhovo bo od sedaj naprej igral pod imenom Pihalni orkester Alpacem Anhovo. 

Pihalni orkester je svoje ime v zgodovini nekajkrat že spremenil. Prvi godbeniki so se najprej združili pod imenom DPD svoboda Deskle, kasneje pa so se preimenovali v DPD svoboda Anhovo. V zadnjih letih smo se tako na domačih kot tudi na tujih odrih predstavljali pod imenom Pihalni orkester Salonit Anhovo. Glede na to, da se je cementarna Salonit Anhovo nedavno preimenovala v Alpacem Cement, pa smo ime skupaj z njo spremenili tudi mi. Omenjeno podjetje je namreč z nami že od naših začetkov in še danes ostaja naš glavni sponzor. Finančno nam je pomagalo predvsem pri nakupu inštrumentov, uniform in nam omogočilo udeležbo na številnih gostovanjih in tekmovanjih. Hvaležni smo za dolgoletno tesno sodelovanje, saj se brez takšne podpre ne bi mogli razviti v orkester, kakršen smo danes. K še dodatni usklajenosti in povezanosti med nami pa so nedvomno prispevale tudi nove uniforme, ki nam jih je prav tako zagotovil Alpacem. Barva novih uniform je poklon prvi uniformi orkestra, ki je prav tako bila siva, modri detajli pa so poklon stari modri uniformi in barvi logotipa podjetja Alpacem. Navdušenje nad novimi začetki smo na sobotnem koncertu prenesli tudi na naše zvesto občinstvo. 

Godbeniki smo obiskovalce z dinamično Granado najprej popeljali do Španije. Pot nas je nato vodila še bolj zahodno do Argentine, kjer so lahko prisluhnili melodijam argentinskega tanga skladatelja Piazzolle. V špansko govorečih deželah se nismo zadržali predolgo, saj smo na Aladdinovi preprogi poleteli v sen arabske noči. In kot bi mignil, so se nam na krovu pridružili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Jože Srebrnič in z nami odpotovali do Afrike. Pot smo nato nadaljevali sami, in sicer smo se zopet vrnili v Južno Ameriko, vendar tokrat v Brazilijo. Na tej hitri postojanki smo zaplesali v sproščenih ritmih Soul Bossanove in se zatem odpravili proti severu. V Združenih državah Amerike smo prisluhnili še skladbi Sir Duke, ki jo je Stevie Wonder posvetil Duku Ellingtonu.

Z glasbo smo naše potnike popeljali v številne oddaljene kraje, vendar smo jih bili kaj kmalu primorani pripeljati nazaj domov. Še prej pa smo se ustavili pri naših južnih sosednih in se zazibali v nežnih melodijah skladbe Moj lipi anđele, ki jo je z nami zapel solist Tine Lovišček. Za nekoliko živahnejši konec smo obiskali še naše zahodne sosede, kjer so potniki lahko uživali v starih italijanskih klasikah. Po pestrem večeru smo končno pristali doma, v Sloveniji. Kljub lepotam tujih dežel je doma najlepše. Občinstvo je uživalo v vsem dobro poznanih ritmih pesmi Tisti ljudje, ki so jo z nami izvedli pevci prej omenjenega zbora in solist Rene Fajt. Za varen pristanek so se nam naši potniki zahvalili še s stoječimi ovacijami. 

Naše druženje se ni zaključilo po zadnji pesmi. Za bis smo postregli še s skladbama Africa in Volare, nato pa smo druženje nadaljevali v Stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle. Od 13. do 23. maja smo v njej namreč pripravili razstavo zgodovine našega orkestra. Na ogled so bile postavljene uniforme, inštrumenti in slike od leta 1952 pa vse do danes.

Godbeniški pozdrav!