V soboto, 18. aprila, smo se članice in člani Pihalnega orkestra Alpacem Anhovo že navsezgodaj zbrali pred Kulturnim domom v Desklah, kjer nas je čakal avtobus. Pot nas je vodila v Velenje na 44. tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov, ki ga prireja Zveza slovenskih godb. Na tem tekmovanju nismo nastopili že petnajst let, pod vodstvom dirigentke Ane Souza Leban pa smo si zadali, da to tradicijo ponovno obudimo in se preizkusimo v še enem izzivu.

Po dolgi poti smo končno prispeli do glasbene šole Velenje, kjer smo se v garderobah preoblekli v uniforme ter pripravili inštrumente in note. Nato smo se premaknili v vadbeno sobo, da smo se pred nastopom še nekoliko ugreli in uglasili, nato je že šlo zares. V dvorani nas je pričakala petčlanska komisija in nekaj poslušalcev. Začeli smo z ogrevalno skladbo »Yellow mountains«, s katero smo poslušalce popeljali v gore, osvetljene z rumenih zahajajočim soncem. Sledila je obvezna tekmovalna skladba, ki so jo v tretji kategoriji odigrali vsi sodelujoči orkestri, in sicer »Boj med ljubeznijo in sovraštvom« slovenskega skladatelja Aleksandra Čonča. Tekmovanje smo zaključili s še zadnjo skladbo »The president«, ki smo jo pred tremi leti že zaigrali tudi na tekmovanju Flicorno d`Oro v Italiji. 

Po uspešno zaključenem nastopu smo naredili še nekaj skupinskih fotografij za spomin, nato pa smo se okrepčali s kosilom v bližnji restavraciji. Ker nam je do razglasitve rezultatov ostalo še kar nekaj časa, smo se skupaj z vodičko odpravili na ogled mesta. Videli smo Velenjsko jezero, štirinajst  metrsko razgledno ploščad Vista, največji spomenik Josipa Broza Tita na svetu in še marsikaj drugega. Po ogledu smo se seveda morali posladkati še s sladoledom, nato pa se nam je že mudilo nazaj v glasbeno šolo, kjer smo skupaj z ostalimi udeleženci prisluhnili razglasitvi rezultatov. 

Godbeniki in godbenice Pihalnega orkestra Alpacem Anhovo smo v tretji težavnostni kategoriji prejeli
82,64 % točk in s tem tudi srebrno plaketo. S svojim rezultatom smo zadovoljni, saj smo si
dokazali, da se trdo delo in trud vedno poplačata. Nadvse smo hvaležni tudi naši dirigentki, ki je v tem
ustvarjalnem procesu z nami prebrodila vse dvome in skrbi ter nas vedno spodbujala. Pot nazaj
domov je bila zato prežeta z dobro voljo, zato nam kljub pozni uri ni zmanjkalo razlogov za smeh.

Čestitke godbenicam in godbenikom, tako tistim že bolj izkušenim kot tudi tistim, ki so se na tekmovanje odpravili prvič!

Godebniški pozdrav!