Razstave so od leta 2007 stalnica Gledališča na Kontradi. Tistega leta so obeležili 140-letnico kanalske čitalnice, zato je tudi razstava prikazala gledališko življenje v Kanalu. Naslednje leto je bila razstava posvečena vsem dotedanjim predstavam Gledališča na Kontradi, leta 2009 so na ogled postavili plakate avtorja Branka Drekonje,  leto kasneje so se pod naslovom Gledališka fotografija predstavili trije avtorji: Marko Kacin, Barbara Perše Fajdiga in Borut Jurca. V jubilejnem letu 2011 je razstava prikazala fotografije predstav in vseh sodelujočih v 15 letih, lansko leto pa  tematika ni bila povezana z gledališčem, pač pa s poplavljanjem Soče.

Na odprtju razstave so avtorji spregovorili o svojem delu. Marjo Gabrijelčič je poudaril, da je v fotografiji iskal predvsem igro sence in močan kontrast med svetlobo in temo. Popeljal nas je skozi svoj cikel, ki ga je poimenoval Akcija (senc) in nam odstiral oblikovne značilnosti fotografij. Javnosti se je prvič predstavil in požel bučen aplavz. 

Marko Kacin se že več kot 30 let ukvarja s fotografijo, v Gostišču Križnič je razstavljal v tretje. Njegov najljubši motiv je narava, predvsem živali, z gledališko fotografijo pa se je začel ukvarjati prav zaradi povabila gledališke skupine. Dokumentiral je številne predstave, na tokratni razstavi pa je izpostavil portrete. Če smo pri Marjovih fotografijah občudovali oblikovne značilnosti in posebnosti, pa nam je Marko postregel z izredno izraznostjo portretirancev.

Borut Jurca se je izkusil kot igralec in ker je gledališče igra, se je tudi sam s fotografijami malo poigral. Sicer je poudaril, da ima raje naravno, neobdelano fotografijo, a pri tej razstavi je bila igra v kontekstu. Fotografije je namreč s pomočjo programa barvno in svetlobno obdelal, poudaril določene detajle, ki v gledalcu še toliko hitreje prikličejo možnost vsebinske interpretacije. Zaključil je, da je potrebno kar veliko sreče oziroma predvidevanja, ko želimo ujeti trenutek izraznosti vsebinskega in oblikovnega sporočila (fotografiral je namreč gostujoče predstave). Njemu je to dobro uspelo.

Izpostaviti pa tudi moramo, da je gledališka fotografija precej težavna zvrst, saj sta pogosto prisotna gibanje in šibka svetloba, zato sta tehnično znanje in oprema zelo pomembni.