Gledališka igra Ne me gledat! je zanimiva zaradi avtorstva, pod katerega je podpisana Mojca Madon, doma iz Avč. Dijakinja 3. letnika novogoriške Dramsko-gledališke gimnazije je že v 9. razredu napisala prvi scenarij, moderno dramsko priredbo pravljice Janko in Metka. Skozi osnovno šolo je bila dejavna v dramskem krožku, nato pa se je priključila Gledališkemu društvu Kontrada (Dan oddiha, Žalujoči ostali) in Gledališki skupini MAK. Izkusila se je kot igralka, preizkusiti pa si želi tudi v vlogi dramatičarke in tako je nastal njen drugi scenarij, s katerim je želela v gledalcih pustiti vtis.

Zgodba pripoveduje o petih mladostnikih, ki so zaradi slabih družinskih odnosov prepuščeni sami sebi. Počnejo nesprejemljive stvari in gredo predaleč. Avtorica izpostavi, da se ji zdi bistveno nasilno obnašanje otrok, njihove reakcije na obtožbe, ponižanje, egoizem z obtoževanjem drugega, vse tisto, kar še sami ne dojamejo. »Igra predvsem kritizira malomarne  starše, učitelje in vzgojitelje. Seveda je kriv tudi pritisk družbe, ampak družbo prepogosto narobe razumemo. Rada bi pokazala ljudem, ki obtožujejo te male barabe, da so to pravzaprav naši otroci. So otroci naše družbe, žrtve slabe vzgoje, produkt pritiska učiteljev in drugih nadrejenih. Vse kar delajo, delajo zaradi upora (kričanje, jeza, izzivalnost, nasilje). Hočejo pozornost, ljubezen, ker je ne dobijo zlepa, jo izsiljujejo zgrda. Za vsemi besedami (predvsem glavnega lika) stoji vprašanje »Zakaj?«. Svoji sestri na primer pove, da je vse njegova izbira – Zakaj je slabo izbral? Ker ima druge vplive. Tiste, ki si jih ni sam izbral.«

Liki, ki jih odigrajo Monika Gabrijelčič, Tina Skočaj Skok, Katarina Jerončič, Julija Ipavec, Angelika Gomišček Kravos, Martin Gerbec in Nejc Laščak so prepričljivi. Avtorica pravi, da je ta igra tudi za MAK-ovce pomenila nekaj novega, nekaj bolj udarnega in meni, da so gledalce kar precej presenetili. »Seveda je igra ogledalo, pa ne le sodobne mladine!! V to ogledalo ne smemo samo gledat, ampak moramo tudi videt odsev.«