Da so okoljska vprašanja v naši občini zelo aktualna, so s svojo prisotnostjo na prvem večeru O.Z.O.N.A dokazali številni prisotni, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano v Gostišču Križnič. Tveganja, povezana s sežiganjem odpadkov, je okoljevarstvenik in aktivist Anton Komat prikazal skozi zgodbo o dioksinih: „Ljudem sem hotel predstaviti, kakšna je njihova toksikologija, kako se gibljejo skozi prostor in čas in po katerih poteh prihajajo v organizem.“

Strup dioksin nastaja pri sežigu plastike, odpadnih olj in drugih snovi, ki temeljijo na ogljikovodikih, med katerimi sta tudi benzen in parafinski vosek. Dioksini imajo tri lastnosti: biomagnifikacija, bioakumulacija in biokoncentracija. Biomagnifikacija pomeni, da vsak člen v ekološki verigi desetkratno poveča koncentracijo strupa, bioakumulacija, da se strupi nalagajo predvsem v maščobnem tkivu, biokoncentracija pa, da v žive organizme pronicajo skozi kožo in škrge. Koncentracije strupov vplivajo na razna obolenja, od neplodnosti do različnih rakavih obolenj. Komat dodaja: „Predstavil sem abecedo toksikologije in poskušal povedati, kako je potrebno živeti, da bomo čim bolj preprečili vstop teh strupov v naša telesa. Obenem sem predstavil tudi osnove monitoringa in kako lahko v prostoru, kjer živimo, dokažemo, da so toksini prisotni in iz katerega vira prihajajo.“

Kakšne so koncentracije dioksinov ali drugih onesnaževalcev v nekem okolju, je najlažje ugotoviti z biomonitoringom, pri katerem, denimo skupini prostovoljcev, izmerijo vrednosti strupa v maščobnem tkivu in laseh. "V primeru, da dobimo takšne materialne dokaze, in do teh se lahko dokoplje organizirana civilna družba, je potem potrebno preprečiti, da te stvari še prihajajo v ta prostor," pojasnjuje Komat. 

Pri prizadevanjih za čistejše okolje je nujna organiziranost ljudi na ravni lokalne skupnosti. Globalne okoljske probleme je namreč potrebno reševati lokalno. Znanje o okoljskih težavah pa je edina pot, da se skupnost lahko zaščiti, poudarja Komat. „Gre za recept, ki je znan iz drugih delov sveta. Kjerkoli so se ljudje povezali, samoorganizirali, so bili tudi uspešni. Pri tem je pomembno, da začnemo delovati takoj, ne pa šele, ko začne prihajati do obolenj in okoljskih nesreč. Nevarnost je potrebno prepoznati dovolj zgodaj, se organizirati in delovanje onesnaževalca ustaviti.“

Prisotni so imeli veliko vprašanj, saj so se s Komatom pogovarjali še več kot dve uri po uvodni predstavitvi. Največ so jih namenili okoljskim vidikom sežiganja gum in drugih odpadkov v Salonitu Anhovo. Komat je poudaril, da je potrebno najprej opraviti meritve, na osnovi katerih bo mogoče ugotoviti stanje in nato ustrezno ukrepati: „Tukaj ne vidim nobenega gospodarskega subjekta ali dejavnosti kot sovražne. Pomembno je, da na dolgi rok sodelujemo in zmanjšamo tveganja na minimum, kajti celoten razvoj doline je odvisen od tega, kako in v kolikšni meri sodelujemo med seboj, ne pa, da smo si nasprotniki.“ 

Enakega mnenja je predsednik Društva O.Z.O.N Ivan Križnič: „Občina Kanal potrebuje takšno društvo, saj se v naši dolini soočamo z okoljskimi problemi. Vendar pa jih je potrebno reševati z dialogom, tako da ostajajo delovna mesta in da ostaja tovarna. Obenem moramo zagotoviti čisto, zdravo okolje, da se bodo ljudje počutili varne in da bodo imeli okolje, ki ki jim bo omogočalo človeku spodobno življenje.“

Bistveno je, da skupaj ustvarjamo pogoje za večjo kakovost življenja, je še pojasnil Komat. Po obdobju grabežljivosti in usmerjenosti h kvantiteti, je prišel čas, ko morata biti na prvem mestu kakovost življenja in medsebojnih odnosov ter večja stopnja zdravja. Skrb in prizadevanja za čistejše in zdravo kolje je Komat strnil z motom: „Premaknite se, sicer vas bodo premikali drugi.“

Kratek intervju z Antonom Komatom in s predsednikom društva OZON Ivanom križničem, pa si lahko ogledate v videu.