Posamezni primeri mišje oziroma hemoragične mrzlice se običajno pojavljajo od pomladi do jeseni, ko se začne delo na poljih in se več zadržujemo v naravi. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju ter dejavnostmi v naravi, do taborjenja do kopanja, zlasti na divjih kopališčih, pa tudi s čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev. Pogostejša je na podeželju, vendar se pojavlja tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki okužijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.

Gre za virusno bolezen, s katero se okužimo z vdihavanjem prahu, v katerem so posušeni iztrebki okuženih miši, podgan in drugih glodavcev. Inkubacijska doba je dva do štiri tedne, na začetku jo prepoznamo po visoki vročini z mrzlico, močnim glavobolom in hudimi bolečinami v ledvenem predelu. Bolniki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pogosto tudi dializo. Mišja mrzlica je lahko tudi smrtna, opozarja predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja IVZ, Alenka Kraigher.

Zato še posebej velja upoštevati navodila IVZ o preventivnih ukrepih pred okužbo z mišjo mrzlico: glodavcem onemogočimo dostop v stavbe, hiše, kleti oziroma naša bivališča, živila ustrezno skladiščimo, pospravljamo ostanke hrane in skrbimo za red v kleteh, garažah in ostalih "priročnih" skladiščih.

Pri čiščenju prostorov in površin, kjer najdemo iztrebke glodavcev, njihova gnezda oziroma mrtve miši in podgane, upoštevamo naslednje:

- pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor – vsaj 30 minut

- med prezračevanjem se ne zadržujemo v prostoru

- pripravimo klorno razkužilo: npr., eno enoto varikine zmešamo z 10 enotami vode

- površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, in pustimo delovati vsaj 5 minut.

- pri čiščenju si roke zaščitimo z rokavicami iz lateksa

- poginule glodavce damo v plastično vrečko, natopa razkužimo še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in zato okuženi

- po razkuževanju vse očistimo še z vodo in pazimo, da pri tem ne dvigamo prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostanki.

- glodavce, ki smo jih dali v vrečo, zakopljemo v zemljo in posujemo z apnom.

- rokavice, s katerimi smo čistili, v vrečki odložimo med splošne komunalne odpadke, roke pa temeljito umijemo z vodo in milom.

- če najdemo veliko število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), moramo o tem obvestiti pristojnega veterinarja.

Povečano število obolenj je povezano s povečanim številom miši in podgan, ki ga letos zaznavajo na območju celotne države. Zato je pomemben ukrep tudi deratizacija. Za javne površine so zadolžene lokalne skupnosti, na zasebnih površinah pa morajo za to poskrbeti lastniki oziroma upravljalci večstanovanjskih stavb.

Več o bolezni najdete na spletni strani IVZ, v rubriki Aktualno.