V mesecu maju, natančneje med 13. in 20. 5. 2022 se je v Ročinju v Domu Valentina Staniča odvila prva likovna razstava likovnih del domačinke Alenke Čargo.
Alenka Čargo iz Ročinja obiskuje Varstveno delovni center Tolmin že od leta 1999.
Alenka je z aktivnejšo, bolj prepričljivo in tudi s konkretno likovno govorico, prepoznavno v delih likovne razstave v Ročinju, pričela z ustvarjenem že pred začetkom epidemije. Intenzivnost in strast ustvarjanja pa se je med epidemijo le še povečala in traja še danes. Ustvarja samostojno, skupinski habilitator v VDC Tolmin prof. lik.um. Damijan Cvek, ji nudi pomoč le pri končni likovni podobi z nasveti in nekaterimi korekcijami, da likovno delo dobi celovitost v svojem likovnem izrazu.
Na razstavi je majhen del likovnih del, nastalih doma, v času epidemije v letu 2020. Tehnika je izključno uporaba akvarelnih barvic, kjer se nato z vodo ustvarja vtis akvarela. Pri večini pa se je nato, po nasvetu, odločila tudi za uporabo močne ekspresivne črte z ogljem.
Razstavljena dela so preplet njenega ustvarjanja, od bolj preprostih tudi prerisanih otroških motivov, preko bolj otipljivih poenostavljenih motivov iz narave, do že kompleksnejših precej abstraktnih likovnih del, pri katerih se čuti ustvarjalna moč in želja po iskanju likovnega sveta v svoji primarni obliki.
Alenka je zmeraj že od vsega začetka rada sodelovala v najrazličnejših likovno ustvarjalnih in ročno spretnostnih delavnicah, kjer se je srečevala z likovnim izražanjem. Vendar to početje je bilo v smislu sprostitve in še zgolj ena izmed dejavnosti katere je Alenka obiskovala znotraj programa. Pri tem tudi ni kazala nekega velikega zanimanja za iskanje lastnega likovnega izraza oziroma, da bi s svojo likovno govorico izstopala iz nekega povprečja.
Ko je epidemija Covid-19 med leti 2020 in 2022 za nekatere pomenila ustavitev časa, se je pri Alenki rodila tista strast, veselje do risanja, raziskovanja barvanja in iskanja lepot, ki jih nudijo črte, barve, različni liki, oblike. V času, ko smo bili primorani ostati doma, se ni vdala v brezdelje in brezupno čakanje na boljše čase, temveč se je samo organizirala, preko spleta nabavila majhna platna, akvarelne barvice ter začela ustvarjati.
V okviru mobilne službe VDC Tolmin sta skupaj s skupinskim habilitatorjem slike pregledala, skupaj premlela, katere rešitve bi likovno mogoče bolje zaokrožile sliko kot celoto. Nekatere slike sta skupaj dokončala, druge pa je - glede na nasvete - dopolnila sama doma.
Medtem je, do pravkar minule razstave, nastala še vrsta manjših in večjih stvaritev, da je bilo za razstavo kar težko pripraviti kvaliteten izbor.
Kljub nekaterim korekcijam in nasvetom lahko rečemo, da Alenka ustvarja zelo samostojno, upoštevajoč notranji občutek in svojo svobodno izrazno noto.
Njeno slikanje bi opredelil kot nizanje vzorcev v barvitih, nežnih akvarelnih barvah, ki jih nato ekspresivno zaokroži z močno črto, kar risbam/slikam da karakter in osebno noto, ki je last samo Alenke same.
Nezavedno pa nas doživljanje Alenkinih slik lahko dokaj hitro ponese preko Chagalla, Matissea in Picassa, kar dokazuje brezčasnost spontanega ustvarjanja, ki nas včasih nezavedno ponese do skupne človeške podzavesti, ki je nekje globoko zapisana v vsakemu človeku, ne glede na sposobnost in družbeni status.
Če zaključim, njen cilj in posledica želje po ustvarjanju in ustvarjanje samo pomeni ponovno integracijo v širše socialno okolje, pa tudi razširitev znanj, večjo družbeno vključenost, pridobivanju samozavesti in nenazadnje tudi na razvoju osebnostne rasti in razvijanju pozitivne samopodobe.
Skupinski habilitator v VDC Tolmin, prof.lik.um. Damijan Cvek.
