Tekst: Društvo glasbenih umetnikov Slovenije

Prosvetno društvo Soča je leta 1980 lansiralo v mali pitoreskni primorski vasi Kanal ob Soči, mestu Marija Kogoja, na pobudo skladatelja, profesorja, publicista in organizatorja Marijana Gabrijelčiča in s sodelovanjem maestra Antona Nanuta, Mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Maestro Nanut tako od samega začetka kot predsednik programskega sveta in umetniški vodja festivala snuje ta izredno pomemben in opazen glasbeni dogodek v Kanalu. K oblikovanju in izpeljavi festivala so tehnično znatno prispevali lokalni glasbeni ljubitelji na temeljih prostovoljstva. 

Poslanstvo festivala je v 24-ih letih ohranilo osrednji credo: razširjanje poznavanja glasbe Marija Kogoja med domačim poslušalstvom, promocija sodobne glasbe tako v smislu izvedb novitet kot tudi izvajanje skladb sodobnikov, s posebnim poudarkom na slovenski skladateljski ustvarjalnosti. Na prireditvah so bila poleg Kogojevih del redno prisotna tudi dela slovenske starejše, srednje in najnovejše generacije skladateljev raznih usmeritev. Pri tem so se osredotočali na gostovanja zlasti najvidnejših slovenskih izvajalcev, dajali so možnosti koncertiranja obetavnim glasbenikom na začetku glasbene kariere, vsekakor pa še danes kot pomembna protiutež slovenskemu glasbenemu snovanju predstavljajo gostovanja tujih umetnikov zlasti iz sosednje Italije in tudi od drugod. Prostor so vedno dobili slovenski umetniki s svojimi ansambli in zasedbami, ki sicer živijo in delujejo v tujini. Eden izmed odmevnejših slovenskih festivalov v svojem tretjem desetletju delovanja ohranja kontinuiteto vrhunske glasbene ponudbe. Kot taki je festival že zdavnaj prerasel okvire lokalnega interesa, kar se kaže tudi v prenosih, rednih snemanih in poročanjih o dogajanju na nacionalni televiziji in radiu RTV Slovenija ter RAI (Italija). Posebno pozornost mu posvečajo tudi lokalne in državne časopisne hiše.

Koncertna prizorišča se delijo med tista organizirana v Kanalu ob Soči, ki številčno tudi izstopajo, redno pa festival s koncerti obišče še mnoga zanimiva kulturna središča, kot so Nova Gorica, Ljubljana, Tolmin, Portorož, pri zamejskih Slovencih v Gorici, Trstu, Tržiču ter v Benečiji v Tarbiju in Bardu. Na ta način dodatno utrjuje svoje poslanstvo osveščanja poslušalcev s sodobno glasbeno ustvarjalnostjo. 

V povprečju vsaka edicija festivala ponudi 10 prireditev. Ponudba se ne osredotoča zgolj na koncertno panogo. Z dodatnim vključevanjem ostalih umetniških podorčij, sicer povezanih z glasbo: likovne razstave, poezija, dramske predstave, številna srečanja namenjena kulturnim delavcem, predstavitve izdanih monografij znatno širi podorčje festivalskega prostora. V vsaki različici festivala je ena prireditev namenjena glasbenemu osveščanju najmlajših in mladine. K sodelovanju povabijo najperspektivnejše se šolajoče glasbenike iz Slovenije, ki se predstavijo z zanimivim programom svojim vrstnikom. Na otvoritvenih prireditvah festivala se je zvrstilo 24 slavnostnih govornikov, uglednih kulturnih delavcev z vseh umetnostnih področij kot tudi vplivne osebnosti iz političnega vrha. Člani sveta  Kogojevih dni so cenjene osebnosti, ki vplivajo, oblikujejo in vodijo kulturno življenje Primorske, zamejstva in Benečije. prizadevanja festivalskega organizacijskega odbora so dosegla tudi realizacijo številnih simbolično pomenskih postavitev, kot je spominska soba Marija Kogoja, postavitev doprsnega kipa Mariju Kogoju v Kanalu na trhu pred občinsko stavbo in doprsnega kipa preminulega soutemeljitelja festivala Marija Gabrijelčiča. Njegov kip stoji pred Kulturnim domom v Desklah. 

V splošnem Kogojevi dnevi uspešno ohranjajo pomembno glasbeno izobraževalno vlogo v Sloveniji. Domačini in gostje z veseljem sprejemajo Kogojevo zapuščino, ki je v tem času, zaradi njene prefinjene zvočne slike in sporočilnosti, postala med poslušalci priljubljena. Kanal ob Soči pa še vedno simbolizira zatočišče, center širjenja in promocije glasbe sodobnih skladateljev.