Tekst: Adrijana Perkon

Naselje Kal nad Kanalom, obsega približno 20 km², in je sestavljeno iz tridesetih med seboj bolj ali manj oddaljenih zaselkov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v drugi polovici leta 2011 štelo 328 prebivalcev. Med sprehajanjem in kolesarjenjem po naselju lahko opazimo veliko propadlih stavb, ki izžarevajo zgodovino in čas kraja. Stanja in procesi, ki se odvijajo v naselju, ter pripovedovanja starih staršev, so me navdihnili za raziskovanje domačega kraja. 

Prostranost naselja in lege različnih zaselkov so vplivale na izoblikovanost in tip stavb. V centralnem zaselku Kal nad Kanalom namreč prevladujejo stavbe s pridihom primorske hiše (položnejše strehe, večja okna), v višjih delih (npr. zaselek Koren) pa imajo značilnosti cerkljansko-škofjeloškega tipa (strme strehe, majhna okna). Konstrukcija hiš in nekatere značilnosti so se skozi zgodovino spreminjale. V preteklosti je bil za celotno naselje značilen cerkljansko-škofjeloški tip hiše, ki se je skozi zgodovino in s spreminjanjem vremenskih razmer (predvsem količine snega), spreminjal in pridobil tudi nekatere značilnosti primorske hiše.

Tudi v višjih predelih je z leta v leto manj snega, vendar so ti predeli nenaseljeni (ali gre za počitniška bivališča), tako da ostaja oblika hiš ista. Čeprav naj bi generalno šlo za cerkljansko-škofjeloški tip hiše, je opaziti določene različnosti in prilagojenosti naselju samemu ter fizično in družbeno geografskim pogojem posamezne lokacije. Novogradnje v Kalu nad Kanalom so zgrajene v modernem stilu, z sodobnimi materiali, drugačnimi barvami fasad in hkrati prilagojene značilnostim pokrajine, tako da redko katera močno izstopa iz pokrajine. Celostni pogled na pokrajino tako poda občutek enotnosti in celosti naselja oziroma posameznih zaselkov.

Glavne funkcije naselja so skoncentrirane v centralnem kraju, kjer se prebivalci vseh zaselkov družijo, kjer se odvijajo prireditve in srečanja. Tu so skoncentrirane vse glavne in javne storitvene dejavnosti naselja Kal nad Kanalom, kot so vrtec in šola, igrišče, smučišče, trgovina, gostilna, cerkev sv. Jurija in pokopališče, mladinski klub ter prostori krajevne skupnosti, ki dajejo naselju življenje, živahnost in dinamičnost.

Raziskava o stanju stavb v naselju, vključujoč vse stavbe po zaselkih (od gospodarskih poslopij, stanovanjskih stavb do javnih funkcijskih stavb), je bila narejena na podlagi javno dostopnih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije ter terenskega popisa in ocene stanja posamezne stavbe. Opozoriti velja, da gre v raziskavi za oceno zunanjega videza stavb, pri čemer se je izkazalo, da je 140 stavb takih, ki so v »zelo slabem« stanju (popolnoma podrta hiša, brez strehe) in »slabem« stanju (zapuščena, nevzdrževana stavba, brez oken ali s starimi in razpadajočimi okni, streho, vrati, vidna »neskrb« za stavbo), 175 pa takih, ki so v »zelo dobrem« (nove in obnovljene stavbe, vidni veliki vzdrževalni ukrepi, večje obnove na stavbi, kot so obnovljena fasada, streha, dimnik idr.) in »dobrem« stanju (vidni manjši vzdrževalni ukrepi, manjše obnove na stavbi, kot so nova okna, vrata idr.). Srednje dobro stanje (srednje vzdrževana, vidni minimalni posegi na stavbi) v večini primerov predstavljajo starejša gospodarska poslopja (npr. hlevi brez živine, uporabljeni za shranjevanje raznih stvari) in redko katere stanovanjske stavbe.  

Po statističnem izračunu smo preverili povezanost stanja stavb s številom lastnikov stavb in bivališče lastnika/lastnikov stavb v naselju. Ugotovili smo, da je v primeru stavbe v »zelo slabem« ali »slabem« stanju 80 odstotkov možnosti, da je lastnikov stavbe več in 99 odstotkov možnosti, da gre za mešano lastniško strukturo, torej da so lastniki iz različnih krajev ali iz drugega naselja v Goriški regiji, tujini idr. Takšna struktura lastništva je pogojena z dedovanjem in odseljevanjem prebivalcev v druge kraje v preteklosti. Območje je slabše raziskano, zato se mi je izdelava diplomske naloge na to temo zdela primerna priložnost, da območje predstavim strokovni geografski znanosti.

Pri raziskavi so mi bili v veliko pomoč mentorica dr. Florinda Klevisser, družina Konjedic iz Zabrda, soseda Milka Gorjup iz Lipc, vsi domači in prijatelji, za kar se vsakemu posebej zahvaljujem. Junija 2011 je bila diplomska naloga z naslovom Funkcija in stanje stavb v naselju Kal nad Kanalom zagovorjena na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in je v fizični obliki dostopna v knjižnici na omenjeni fakulteti.