Kmetje opažamo, da se vreme v zadnjih letih spreminja, je Petri Paravan povedal eden od kmetovalcev iz Krajevne skupnosti Anhovo-Deskle. Včasih so bili deževni dnevi enakomerneje razporejeni in so bile suše manj pogoste. V zadnjih letih pa ugotavljamo, da si že praviloma sledijo približno tri-mesečna obdobja sušnega in deževnega vremena, ki pa ne padejo vedno v isti letni čas. Tako je za kmete zelo pomembno v kateri letni čas pade sušno in v kateri deževno obdobje.
Letos je bila pomlad zelo deževna in tudi mrzla. Trave se ni dalo pravočasno pokositi in spraviti, koruza je sicer lepo vzklila, a slabše napredovala. Kasneje se je ozračje otoplilo in nastopilo je obdobje suše. Letošnje sušno obdobje je bilo ekstremno predvsem zaradi visokih temperatur, zelo nizke vlage v zraku in vetra, kar je še dodatno sušilo zemljo. Za razliko od rastlin pa so takšno poletje lažje prestajale živali. Suša je prizadela vse rastline, vključno s sadnim drevjem.
Če pa kdo misli, da bi kmetje raje zalivali kot jamrali, naj poskusi pridobiti od naše države dovoljenje za namakanje…
Zaradi suše v poletnih mesecih ni bilo dovolj cvetnega prahu, ki je bistven za razvoj čebel in preživetje panjev. Tajnik Društva čebelarjev Kanal-Brdo Ivan Mencin pojasnuje, da je bilo letošnje leto čudno: „V spomladanskem obdobju, ko so cvetele češnje, kivi in drugo sadje, je zrmrzal uničila večino cvetov. Čebele so pozneje lahko nekaj hrane nabrale na cvetočih travnikih, nato pa sta veter in dež uničila tudi vse cvetove akacije. Na območju našega društva letos praktično noben čebelar ni točil medu akacije. Zelo bujno sta nato cvetela lipa in kostanj, tako da so si čebele opomogle. Vendar bujna paša uniči tudi čebele, ki v povprečju živijo okrog 60 dni, saj se zaradi pogostejših odhodov prej iztrošijo, čeprav matica povprečno dnevno zaleže tudi do 2500 jajčec. Glavna težava pa je bila res izjemna suša, saj avgusta rastline niso uspevale niti v zavetju gozda. Tako da tudi cvetnega prahu, ki ga čebela rabi za razvoj, ni bilo. In v primerih, ko ni dotoka hrane iz narave, čebele ne trošijo niti svojih zalog. Letošnja suša je povzročila prav to, da je bilo zaleganje matice prekinjeno. Avgusta se v panjih tako niso izlegle zimske čebele, ki prezimijo. Panji bodo zato spomladi oslabljeni, še več težav pa bo, če bo zima huda. Zato bomo čebelarji spomladi morali več delati, da bo v čebeljnakih dovolj čebel za prvo pašo. Še dobro, da je bilo v čebelnjakih letos manj varoje.“
Tanja Valantič Širok, terenska kmetijska svetovalka na Kmetijsko gozdarskemu zavodu Nova Gorica, ocenjuje, da je suša največ škode povzročila v okolici Seniškega brega in na Liškem, kjer so slabša tla in strmine večje. „Največ škode je na koruzi, na poznem krompirju in na travinjah, kjer kmetom manjka en odkos. Bistveno manj bo tudi sadja,“ pravi. Največ škode imajo ekološki kmetje, ki malo gnojijo in so zato njihovi travniki še bolj prizadeti. Kmetje bodo tako primorani prodati del črede ali pa dokupovati krmo, a svetovalka je v dilemi, koliko in kakšno krmo se bo na trgu sploh lahko dobilo, posebej za ekološke kmete.
Kmetijski minister Franc Bogovič je sicer kmetom obljubil pomoč, a najprej vztraja pri popisu škode. Ocenjena škoda je namreč pogoj za morebiten delni odpis katarskega dohodka, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znižanje najemnin za državna zemljišča... In če bo ta na državni ravni presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna (to je nekaj manj kot 2,4 milijona evrov), bo država razglasila naravno nesrečo in bo oškodovancem tudi denarno pomagala.
V naši občini so bile zaradi suše prizadete vse katastrske občine
Tekst: Andreja Nanut
Na podlagi izdanega sklepa Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje o izdelavi predhodne ocene škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2012 se je pričelo predhodno ocenjevanje škode, ki je nastala na prizadetih območjih. V ta namen so se 31.8.2012 sestali člani občinske komisije za ocenjevanje škode in so skupno s svetovalci Kmetijsko gozdarske zbornice opravili ogled prizadetega terena ter izdelali poročilo o škodi. V Občini Kanal ob Soči so bile prizadete vse katastrske občine. Najbolj je bila poškodovana koruza in travinje, med ostalimi prizadetimi kulturami pa so bile še pozni krompir, češplje, jablane, hruške, buče, ter zelenjava. Rok za izdelavo predhodne ocene škode je bil 5.9.2012, tako da sedaj čakamo Upravo RS za zaščito in reševanje, da izda sklep o začetku ocenjevanja škode z obrazložitvijo in podrobnejšimi navodili.
Po prejemu navedenega sklepa bomo na običajen način (oglasne deske, spletna stran...) pozvali oškodovance, naj škodo prijavijo svoji občinski komisiji.
Prijavljeno škodo bodo nato najprej preverile regijske komisije in državna komisija za ocenjevanje škode. Državna komisija za ocenjevanje škode bo pripravila končno oceno škode na kmetijskih pridelkih ter jo poslala v obravnavo Vladi, ki bo potrdila končno oceno škode na kmetijskih pridelkih, če bo ta presega 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, ter naložila Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), naj pripravi program odprave posledic škode.
Nato MKGP pripravi program za odpravo posledic škode na kmetijskih pridelkih, ki ga potrdi Vlada. Na podlagi ocene škode, programa odprave posledic škode na kmetijskih pridelkih in sklepov Vlade o dodelitvi sredstev iz državnega proračuna Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) izda odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
