Dva pogleda na lokal v Kulturnem domu Deskle

Dosedanji najemnik meni, da je prostor primeren za gostinsko dejavnost, upravnik kulturnega doma pa poudarja, da si želijo bolj mirno dejavnost in odstranitev letnega vrta, ki kazi podobo doma

Pogled dosedanjega najemnika

David Mlinar je bil od leta 2008 najemnik lokala ob kulturnem domu, po treh letih se je odločil picerijo zapreti. „Prvi razlog za moj odhod je bila previsoka najemnina, ki jo je občina pričakovala od mene. 1680 evrov najemnine na mesec je za Deskle absolutno preveč, občino sem prosil za začasno znižanje najemnine, a zato ni bilo posluha,“ pravi Mlinar. K odhodu so ga spodbudile še težave s pokrito teraso in slabši promet v času gospodarske krize. Po dosedanjih izkušnjah meni, da je lokal primeren za gostinsko dejavnost, posel v njem pa bi živel in preživel le, če bi občina popustila pri višini najemnine, je prepričan. Priznava, da zadnjih nekaj mesecev občini ni plačeval najemnine, težko pa se strinja z njihovimi pogoji, da mora sedaj iz lokala izprazniti ves inventar in podreti skoraj novo peč, sam pa je moral inventar od prejšnjega najemnika v celoti odkupiti. „Ni prav, da občina dela take razlike,“ zaključuje Mlinar, ki z občino sedaj spor rešuje na sodišču.

Pogled upravnikov Kulturnega doma

Za Kulturni dom v Desklah skrbi domače Kulturno društvo Svoboda. Na leto se v domu zvrsti med 70 in 80 različnih prireditev, v njem vadijo tri gledališke skupine, pevski zbor, godba na pihala, v njem deluje knjižnica in godbeniška šola. V društvu zato opozarjajo, da je potrebno premisliti, kakšna dejavnost sodi v lokal ob kulturnem domu. „Že najmanj 15 let opozarjamo, da vsakršna dejavnost sem ne sodi,“ pravi Aleksander Žnidarčič, upravnik kulturnega doma in član društva. „Vseeno nam je, kdo je najemnik, ni nam pa vseeno, kaj tukaj počne. Pri tem res nimamo besede, zato bi pogoje dela v lokalu moral določiti lastnik, torej občina. Osnovni namen doma je kulturna dejavnost, lokal je samo ena od dejavnosti, ki ne sme biti prevladujoča, posebej pa ne sme ovirati ali motiti osnovne kulturne dejavnosti,“ meni Žnidarčič, ki za dom skrbi 32 let. Velikost lokala, v katerem je bila prvotno majhna kavarnica s slikami Janeza Pirnata na stenah, se je skorajda podvojil, iz kavarnice pa je enkrat nastal bife, drugič menza, nazadnje picerija. „Predvsem je med predstavami moteč hrup njihovih gostov, problematične so neočiščene sanitarije, s sajami od peči za pico zamazani dimnik, streha in fasada doma,“ našteva Žnidarčič. „Lokal ne bi smel biti prevelik, predvsem pa mora imeti primernega najemnika, ki mu ni mar samo dobiček,“ pravi. Danila Schilling, predsednica KD Svoboda Deskle pa ga dopolni, da si v društvu želijo „prijetnejše mirne dejavnosti, predvsem pa odstranitve zunanjega zaprtega letnega vrta, ki kazi podobo doma.“