Že v mesecu oktobru smo prvič povabili tabornike iz Deskel »Rod Odporne želve« v našo skupino. Zastavili smo si cilj, da spoznamo njihovo dejavnost in osvojimo nekaj taborniških veščin. Otroci so poslušali, sodelovali, odgovarjali in veliko spraševali. Tabornike vodnike so z navdušenjem sprejeli v našo sredino.

Na prvem srečanju smo spoznali osnovno dejavnost tabornikov in njihove pripomočke za preživetje v naravi. Skozi igro so otroci v vreči presenečenja opisovali predmet, ki so ga otipali v vreči in spoznali, zakaj se uporablja. Spoznali smo 12 taborniških pravil, ki so človekove vrednote in te vrednote smo upoštevali pri našem delu celo šolsko leto. Naučili smo se  gibalno igro »atomčki se mešajo«, ki je otroke tako navdušila, da smo se jo igrali vse leto. Nato pa smo se odpravili k reki Soči, kjer so otroci sami poskusili poiskati, pripraviti in skupno zakuriti ogenj. Ko pa smo želeli ogenj prižgati, so ugotovili, da se samo kadi in noče zagoreti, ker so »drvica« mokra. Dan je bil sproščen, doživet, delaven in poučen.

Drugo srečanje je bilo namenjeno iznajdljivosti in sodelovanju ter spoznavanju pomena taborniških rutk. V telovadnici so taborniki pripravili poligon, kjer so otroci morali med sabo sodelovati. Bilo je veliko smeha, navijanja med skupinami in sproščeno, veselo vzdušje. Otroci so bili polni doživetij, saj smo poligon morali večkrat ponavljati tudi v prihodnjih dneh. Tudi tukaj smo upoštevali taborniška pravila. Vsak otrok je izdelal svojo taborniško rutko.

Zadnje srečanje v mesecu maju pa je bilo svečano, saj smo ponovili vse, kar smo se naučili in otroci so znali zelo veliko povedati. Postavili smo šotor, kjer so bili otroci aktivni. Na svoje rutke smo naredili vozel prijateljstva. Izvedli smo orientacijo – lov na lisico, kjer so otroci po puščicah in navodilih prišli do cilja. V naravi smo pripravili ogenj in si sami pripravili večerjo. To je bilo za otroke nekaj posebnega. Ko se je začelo mračiti, smo se postavili v zbor. Vsak je imel rutko okrog vratu in zapeli smo taborniško himno, ki je odmevala v okolici vrtca. Tabornikom smo se zahvalili z izdelano želvo in rutko za skupna srečanja in našega druženja je bilo konec.

Taborniki so se odpravili domov, nas pa je čakalo še eno doživetje – spanje v vrtcu, ki so ga otroci tako težko čakali. Otroci so bili še vedno polni energije in polni vtisov preživelega popoldneva s taborniki. Preoblekli smo se v pižame, vklopili glasbo in rajanje – pižama party se je začelo. Koliko je bila ura, ne bomo izdali. Vemo pa le to, da smo zelo težko zaspali.

Hvala taborniki za doživetja in znanje, ki ste ga posredovali našim otrokom iz vrtca Kanal. Veliko smo se naučili, pridobili novo znanje ter veliko lepega doživeli in se lepo imeli.

Zapisala: Blanka Černe, vrtec Kanal