V vsakdanjem življenju se pogosto znajdemo v situacijah, kjer bi bilo smiselno nekaj spremeniti – drugače razporediti naloge, postaviti mejo ali se odločiti za nov način dela. Kljub temu pa se marsikdaj ustavimo.

Ne zato, ker bi bila odločitev napačna, ampak ker jo doživimo kot tvegano ali nepovratno.

Takrat se začne oglašati tisto, čemur lahko rečemo notranji steber odločanja. To je naš občutek stabilnosti, ki nam omogoča, da presodimo, ali smo pripravljeni narediti naslednji korak.

Ko je ta steber stabilen, lažje:

• pretehtamo možnosti,

• sprejmemo tudi manjše spremembe,

• in preizkusimo drugačen pristop.

Ko pa je načet – na primer zaradi utrujenosti ali preobremenjenosti – tudi enostavne odločitve lahko začnejo delovati prevelike.

Zato si lahko pomagamo z razmišljanjem »korak pred korakom«. To pomeni, da spremembe ne doživljamo kot končne ali nepovratne, temveč kot nekaj, kar lahko najprej preizkusimo. Vedno imamo možnost, da se vrnemo na način delovanja, ki ga že poznamo.

Tak pristop pogosto zmanjša občutek tveganja in nam omogoči, da nove možnosti raziskujemo v svojem tempu.

Armina Džafić

Ambasador notranjega miru