Preko petdeset obiskovalcev je z velikim zanimanjem poslušalo izjemnega poznavalca baročnega slikarstva, ki nam je predaval o zgodovini križevega pota skozi krščanska stoletja. Jedro predavanja so bile slike Križevega pota, ki jih je za stiško baziliko leta 1766 naslikal Fortunat Bergant (1721, Mekinje pri Kamniku –1769, Ljubljana), prvi akademsko izobraženi baročni slikar na Kranjskem. Naročnik Križevega pota za stiško samostansko cerkev je bil tedanji stiški opat Frančišek Ksaverij baron Taufferer (opatoval med letoma 1764–1784).  Taufferer in Bergant sta se spoznala v Rimu. Taufferer je tam leta 1756 zaključeval študij teologije na Germaniku (Collegium Germanicum-Hungaricum), Bergant pa je v večnem mestu prav tedaj pričel študij slikarstva na akademiji sv. Luke.

Dr. Ferdinand Šerbelj nam je predstavil razvoj nastanka Križevega pota tekom stoletij vse do današnjih dni.  Kot umetnostni zgodovinar je ikonografsko predstavil Bergantov Križev pot od slike do slike. Ob tem nas je opozoril na zgodovinska dejstva, ki jih primerjal z zapisi v Svetem pismu in s samimi upodobitvami, na ikonografijo posameznih prizorov, barve, kompozicijo. Opozoril nas je na dramatičnost upodobljencev in čas, v katerem so slike nastale. V baročnem času je človek dojemal podobe drugače, kot jih dojemamo danes, ko je okoli nas polno sporočil in plakatov.

Stiški križev pot sodi med najpomembnejše Bergantove slikarske dosežke. Je eno njegovih osrednjih del in je tudi najobsežnejši glede na število slik, povezanih v vsebinsko celoto (14 slik, olje na platno, 98 x 82 cm). Slikar se je na 14. postaji, na sarkofag, v katerega polagajo mrtvo Kristusovo telo, samozavestno tudi podpisal: »F. Wergant/Academicus capitolinus pinx / 1766.«

Velja naglasiti, da je Bergantov Križev pot iz stiške bazilike znan tudi v tujini. Leta 2000 je v Rimu, na veliki petek, ob posnetkih tega križevega pota molil križev pot papež Janez Pavel II. Fotografije Bergantovega križevega pota so natisnili na plakatih in v spremni knjižici z meditacijo in molitvami za papeževo molitev križevega pota v Koloseju. Takrižev pot je bil objavljen na televiziji in na internetu.

Po zaključku predavanja so sledila še vprašanja in seveda zanimivi odgovori.

O četrtkovem predavanju si lahko preberete tudi na spletni strani Družine v prispevku novinarja Jožeta Potrpina.

Fotografije: Jože Potrpin

Besedilo: mag. Nataša Polajnar Frelih