Dr. Ferdinand Šerbelj nam je predstavil razvoj nastanka Križevega pota tekom stoletij vse do današnjih dni. Kot umetnostni zgodovinar je ikonografsko predstavil Bergantov Križev pot od slike do slike. Ob tem nas je opozoril na zgodovinska dejstva, ki jih primerjal z zapisi v Svetem pismu in s samimi upodobitvami, na ikonografijo posameznih prizorov, barve, kompozicijo. Opozoril nas je na dramatičnost upodobljencev in čas, v katerem so slike nastale. V baročnem času je človek dojemal podobe drugače, kot jih dojemamo danes, ko je okoli nas polno sporočil in plakatov.
Stiški križev pot sodi med najpomembnejše Bergantove slikarske dosežke. Je eno njegovih osrednjih del in je tudi najobsežnejši glede na število slik, povezanih v vsebinsko celoto (14 slik, olje na platno, 98 x 82 cm). Slikar se je na 14. postaji, na sarkofag, v katerega polagajo mrtvo Kristusovo telo, samozavestno tudi podpisal: »F. Wergant/Academicus capitolinus pinx / 1766.«
Velja naglasiti, da je Bergantov Križev pot iz stiške bazilike znan tudi v tujini. Leta 2000 je v Rimu, na veliki petek, ob posnetkih tega križevega pota molil križev pot papež Janez Pavel II. Fotografije Bergantovega križevega pota so natisnili na plakatih in v spremni knjižici z meditacijo in molitvami za papeževo molitev križevega pota v Koloseju. Takrižev pot je bil objavljen na televiziji in na internetu.
Po zaključku predavanja so sledila še vprašanja in seveda zanimivi odgovori.
O četrtkovem predavanju si lahko preberete tudi na spletni strani Družine v prispevku novinarja Jožeta Potrpina.
Fotografije: Jože Potrpin
Besedilo: mag. Nataša Polajnar Frelih
