V soboto, 28. marca, dan pred cvetno nedeljo, je v gasilskem domu na Vrzdencu znova zaživela lepa in dolgoletna tradicija izdelovanja butaric.

Vaščani Vrzdenca smo se v prijetnem in ustvarjalnem vzdušju zbrali, da bi skupaj obudili običaj, ki povezuje generacije in ohranja bogato kulturno dediščino. Udeležba je bila zelo raznolika tako po starosti kot tudi po kraju, od koder udeleženci prihajajajo. Poleg domačinov so se dogodka udeležili tudi številni obiskovalci iz sosednjih vasi, med njimi iz Žažarja, Horjula, Golega Vrha in tudi Ljubljane. Skupaj smo soustvarili živahno skupnostno srečanje, kjer ni manjkalo smeha, pogovorov in medsebojnega sodelovanja.
Posebno vlogo pri izdelavi butaric so imeli starejši moški, ki so iz šibja skrbno pripravili osnovo za butarice, ženske pa so s svojim znanjem in izkušnjami vodile mlajše udeležence. Pri ustvarjanju je bilo čutiti tudi veliko mero iznajdljivosti – ena izmed Vrzdenčank je udeležencem pokazala, kako lahko butarice okrasimo s krep papirjem ali jih celo izdelamo iz krep papirja namesto iz oblancev, kar je navdušilo predvsem najmlajše. Izdelovanje butaric ima globoke korenine v slovenski ljudski in krščanski tradiciji. Skozi zgodovino so se oblike butaric razvijale in prilagajale posameznim pokrajinam. Na nekaterih območjih so znane kot »butare«, drugod kot »presmeci« ali »beganice«. Pogosto so bile okrašene z jabolki, pomarančami ali pisanimi trakovi, njihova velikost pa je včasih odražala tudi spretnost in ustvarjalnost izdelovalca (Kuret, 1989). Butarice, ki jih verniki na cvetno nedeljo prinašajo k blagoslovu, simbolizirajo prihod pomladi, novo življenje ter spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem, ko so ga ljudje pozdravljali z oljčnimi in palmovimi vejami (Bogataj, 2011 in Kuret, 1989). Ker v Horjulski dolini teh rastlin ni, jih nadomeščamo z domačim zelenjem, kot so bršljan, pušpan, resa, lovorikovec, brin ter leskove in vrbove veje. Dogodek je imel tudi posebno noto, saj je eden izmed udeležencev s seboj prinesel veje oljk iz svojega oljčnika v Istri. Te so butaricam dodale še dodatno simbolno vrednost in pristno povezavo z izvorno tradicijo, saj oljčne veje neposredno spominjajo na svetopisemski dogodek, ki ga obeležuje cvetna nedelja. Cvetna nedelja, ki napoveduje začetek velikega tedna pred veliko nočjo, ima v slovenskem prostoru poseben pomen. Poleg verske simbolike predstavlja tudi pomemben družbeni dogodek, saj združuje ljudi ob skupnih pripravah in običajih (Bogataj, 2011).
Dogodek na Vrzdencu je tudi letos dokazal, da tovrstni običaji še vedno živijo in imajo pomembno mesto v naši skupnosti.Takšna srečanja niso le ohranjanje tradicije, temveč tudi priložnost za druženje, sodelovanje in krepitev občutka pripadnosti. Pomembno je poudariti tudi prispevek upokojenk, ki so poskrbele za prijetno domače vzdušje – pripravile so topel domač čaj ter sladko pogostitev, ki je še dodatno povezala vse prisotne. Vrzdenški dogodek izdelovanja butaric je tako še enkrat potrdil, da se dediščina ohranja predvsem skozi ljudi – njihove roke, znanje in srce. Tovrstni običaji se pomembno prenašajo na mlajše generacije, kar je bilo jasno razvidno tudi tokrat, saj je bila dobra polovica udeležencev otrok.
Aleksandra Marković

Viri in literatura:
Bogataj, J. (2011). Slovenska kulturna dediščina. Ljubljana: Rokus Klett.
Kuret, N. (1989). Praznično leto Slovencev. Ljubljana: Družina.