Občina Horjul je pristopila k pripravi Strategije razvoja kulture za obdobje 2026–2036. K sodelovanju smo povabili Stičišče Središče in Zavod Nefiks, pri čemer nam je ga. Alenka Blazinšek Domenis pomagala s koordinacijo, pripravo strukture ter vodenjem procesa oblikovanja strategije.

V začetni fazi smo med občani izvedli kratko anketo po principu SWOT analize, s katero smo želeli prepoznati prednosti, izzive, priložnosti in tveganja na področju kulture. Anketa je bila objavljena v Našem časopisu in na občinski spletni strani.

Rezultati kažejo, da je kulturno življenje v občini dobro razvito in temelji predvsem na aktivnem delu društev in posameznikov. Pomembno vlogo imajo osrednje institucije, kot so prosvetno društvo, glasbena šola, osnovna šola in knjižnica, dogodki pa so raznoliki in dobro obiskani, zlasti kadar sodelujejo domači ustvarjalci in šolarji. Ob tem je izrazita tudi pripravljenost občanov za sodelovanje in povezovanje.

Kot ključne izzive so anketiranci izpostavili predvsem slabšo promocijo in obveščanje o dogodkih, pomanjkljivo vključevanje mladih ter potrebo po sistematičnem ohranjanju kulturne dediščine. Občani si želijo več kulturnih dogodkov, zlasti gledaliških predstav, ter boljše podpore društvom.

Med razvojnimi priložnostmi izstopajo ureditev in oživitev pomembnih kulturnih točk (npr. rojstna hiša Kristine Brenkove), obuditev horjulske čipke, večja vloga kulturne dediščine, povezovanje društev, šole in vrtca ter krepitev kulturnih programov in promocije.

Dolgoročno pa občani opozarjajo na tveganja, kot so upad interesa za sodelovanje, pomanjkanje kadra, finančne omejitve in možnost izgube kulturne dediščine. Kljub temu ostaja ključni temelj razvoja aktivna in povezana skupnost.

V četrtek, 12. marca, se je na občini odvil sestanek, na katerem so se zbrali glavni akterji kulture v občini. Skupaj smo oblikovali skupno vizijo razvoja ter prepoznali tri ključne izzive, na katere želimo v prihodnjem obdobju posebej nasloviti:

– kako učinkoviteje vključiti mlade v kulturno ustvarjanje in sodelovanje,

– kako izboljšati obveščenost in pretok informacij med občani,

– kako sistematično zbirati, ohranjati in predstavljati lokalno kulturno dediščino.

Udeleženci sestanka so izpostavili tudi problem pomanjkljive obveščenosti občanov o dogodkih v občini, kar se pogosto odraža v njihovih odzivih. Udeleženci so obenem opozorili tudi na opažanje, da so prireditve, na katerih sodelujejo domači ustvarjalci, praviloma bolje obiskane, medtem ko so dogodki z gostujočimi izvajalci pogosto slabše obiskani. Ob tej priložnosti želimo spodbuditi občane, da s svojo udeležbo podprejo tudi druge raznolike prireditve, ki bogatijo družbeno in kulturno dogajanje v občini.

Občina Horjul želi v proces priprave Lokalnega programa za kulturo, aktivno vključiti tudi občanke in občane. Verjamemo, da se na območju naše občine skriva še veliko dragocene kulturne dediščine, ki do danes še ni bila ustrezno evidentirana, zlasti na področju nesnovne dediščine, kot so različne zgodbe, običaji, veščine, znanja, kulinarika in druge oblike bogate lokalne tradicije.

Popis kulturne dediščine nameravamo razdeliti v štiri sklope: nepremično, premično, nesnovno in naravno kulturno dediščino. Na tej podlagi bomo oblikovali pregled obstoječe dediščine, ki ga bomo postopoma dopolnjevali tudi z vašimi predlogi in prispevki.

Vse občanke in občane vabimo, da aktivno sodelujete pri popisu kulturne dediščine na območju Občine Horjul ter prispevate svoje ideje za oživitev in razvoj kulturnega dogajanja v občini.

V kolikor razpolagate s slikovnim gradivom, vas vabimo, da ga prinesete na Občino, kjer ga bomo digitalizirali. Prav tako ste vabljeni, da svoje zgodbe, spomine ali druge zapise posredujete v pisni obliki ali pa nas obiščete osebno, kjer jih lahko skupaj zapišemo.

S skupnimi močmi lahko ohranimo in nadgradimo kulturno dediščino naše občine.

Urša Nagode