Podolnica, Horjul, 16. april – Člani Razvojnega društva Urh iz Podolnice so na cvetno nedeljo k blagoslovu butaric in zelenja zopet prinesli največjo butaro, ki je nato romala v domačo vas, nekoliko manjšo pa so postavili pred župnijsko cerkev v Horjulu, kjer po ljudskem izročilu ščiti vas in odganja nesrečo.
Na cvetno nedeljo povsod po Sloveniji blagoslavljajo butare ali v šopke povezano pomladansko zelenje, kar postaja zaradi različnih oblik in vsebin ter načinov izdelovanja pravi simbol kulturne dediščine. Izdelava domačih butaric se tudi na območju Horjula ohranja in vzorno prenaša na mlajše rodove. Društvo upokojencev Vrzdenec v soboto pred praznikom organizira skupinsko izdelovanje domačih butaric, kjer se lahko te veščine naučijo vsi. Da je lahko izdelovanje butaric še prijetnejše, če poteka v družbi, so ugotovili tudi člani Razvojnega društva Urh iz Podolnice, ki so pred šestimi leti prišli na idejo po skupinski izdelavi butare velikanke. Te so tako kot po nekaterih drugih slovenskih pokrajinah bile tudi na tem območju nekaj časa predmet tekmovanja med kraji, kasneje pa se je to opustilo. Velikanka se še vedno plete v Podolnici, toda do rekorda ji manka še kar nekaj. Morda pa jim bo to izziv za naslednje leto. Skoraj 304 metre je bila dolga rekordna slovenska butara, ki so jo leta 1999 izdelali člani društva Presmec iz Dolgih Njiv pri Voličini in je prišla tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Butare velikanke so se v Podolnici lotili tudi letos. Z nabiranjem zelenja ter obdelavo primerne sušice so začeli že kar nekaj časa pred praznikom. V soboto pred cvetno nedeljo so tako le še združili moči ter zelenje povezali skupaj in mu dodali okrasje. Letošnja velikanka je merila 17,5 metra. Na cvetno nedeljo zjutraj je bilo za prenos velikanke k blagoslovu potrebnih kar nekaj parov močnih rok. Pred kapelico v Horjulu so se spremljevalci velikanke pridružili množici vernikov, ki je prinesla veliko bogato okrašenih butaric. Po blagoslovu so od butare velikanke nekaj centimetrov manjšo postavili pred župnijsko cerkev, da je bil vhod slovesen, manjšo pa dostavili pred cerkev na Lesnem Brdu. Butaro velikanko so peš odnesli v domačo vas, na poti pa so bili nosači kar nekajkrat prijazno pogoščeni in tako okrepčani, da so zmogli tudi najnapornejši vzpon k cerkvi sv. Urha. Od tod je sledil le še spust v vas, kjer so spretno postavili velikanko v središče vasi h križu, kjer stoji še danes.
Butare velikanke so se v Podolnici lotili tudi letos. Z nabiranjem zelenja ter obdelavo primerne sušice so začeli že kar nekaj časa pred praznikom. V soboto pred cvetno nedeljo so tako le še združili moči ter zelenje povezali skupaj in mu dodali okrasje. Letošnja velikanka je merila 17,5 metra. Na cvetno nedeljo zjutraj je bilo za prenos velikanke k blagoslovu potrebnih kar nekaj parov močnih rok. Pred kapelico v Horjulu so se spremljevalci velikanke pridružili množici vernikov, ki je prinesla veliko bogato okrašenih butaric. Po blagoslovu so od butare velikanke nekaj centimetrov manjšo postavili pred župnijsko cerkev, da je bil vhod slovesen, manjšo pa dostavili pred cerkev na Lesnem Brdu. Butaro velikanko so peš odnesli v domačo vas, na poti pa so bili nosači kar nekajkrat prijazno pogoščeni in tako okrepčani, da so zmogli tudi najnapornejši vzpon k cerkvi sv. Urha. Od tod je sledil le še spust v vas, kjer so spretno postavili velikanko v središče vasi h križu, kjer stoji še danes.
Nadja Prosen Verbič
