Mama je imela srečni roki pa tudi zlati, o svoji mami pripoveduje Kristina Brenkova. Njena mama je v svoji kmečki peči vsak dan spekla po trideset hlebčkov kruha za lačne ljudi iz naše doline. Njena deklica pravi, da nikoli ni videla, da bi ležal na tleh košček kruha, ki ga je spekla mama. Tudi mi smo se lotili peke kruha. Naši učilnici smo spremenili v pekarni tako kot dekličina mama svojo kuhinjo. Skrbno smo počistili mizice. Na njih smo oblikovali svoje kruhke. Učiteljica je že prejšnji večer zamesila testo. Testo je razrezala in vsak izmed nas je dobil svoj košček. Skrbno smo ga jemali v roke, ga pregnetli in oblikovali v tri tanke svaljke ter jih spletli v kitke. Pri pletenju kitk smo si pomagali med seboj, saj smo bili nekateri spretnejši. Učiteljica nam je pokazala, kako se oblikuje ptičke. Ptički so včasih krasili praznični kruh. Nekaterim so bili všeč in tudi sami smo se jih lotili. Svoje pletenice smo namazali s stepenim jajcem. 
V zvezke smo si zapisali recept, da bomo po njem pekli kruhek še doma. Pletenice so se pekle, mi pa smo poslušali zgodbice o kruhu. Iz njih smo izvedeli, da so ljudje kruh vedno zelo cenili in z njim spoštljivo ravnali. 
Ko je bil naš kruhek pečen, je po njem dišala naša učilnica. Pripravili smo si še čaj in uživali ob še toplih pletenicah. Naši trebuščki so bili polni, mi pa veseli. Dan smo končali zunaj v veseli igri in tudi veter nam ni mogel do živega.
Deklica pa je svojo pletenico skrbno zavila in jo odnesla svoji mami, ki praznuje rojstni dan. Da se bo tudi ona okrepčala in se veselila svoje deklice, ki jo ima rada.

Učenci 2. a in 2. b z učiteljicama Ireno in Mojco