Eden izmed pomembnejših dogodkov za osnovnošolce je prav gotovo dan, ki ga v šolskih klopeh preživijo skupaj s svojimi starši. Prav posebno doživetje je tudi za njihove starše, saj s svojimi otroki, njihovimi sošolci in učitelji ne preživijo le zabavnih in poučnih skupnih uric, temveč se jim utrne tudi kakšen spominček na njihova šolska leta.

Dan odprtih vrat na Osnovni šoli Horjul pa ni namenjen le podoživljanju spominov na osnovnošolska leta, temveč predvsem druženju in prisostvovanju ter spoznavanju načina dela, ki ga učitelji izvajajo z otroki. Letos so učenci in učitelji dogodek poimenovali Igrajmo se skupaj, torej je bil skupni popoldan v večji meri namenjen igri. V prvem delu so otroci svojim staršem pripravili proslavo, na kateri je spregovoril tudi ravnatelj Primož Garafol; ta je starše pozdravil in jim položil na srce nekaj misli o pomenu razumevanja otrokovega sveta. Sledil je nastop otroškega pevskega zbora, ki je ubrano in pogumno zapel: "Nikoli slabe volje, vedno nasmejan, hodi skoz' življenje, lažji bo tvoj stan!"

Nato pa se je predstavil vsak razred po svoje; prek igre, plesa ali pesmi so prikazali, kako so se otroci igrali nekoč, kaj vse je igra in kakšni so načini igre, ki otroke zabavajo. Njihovi nastopi so bili zares spontani in pristni, posebno nastopi najmlajših. Nič čudnega ni bilo, če se je kateri od mamic orosilo oko, ko sta ji z odra, med samim nastopom pomahala hčerka ali sin in ji dejala: "Mami, zdaj ti bomo pa zapeli pesmico; to je presenečenje zate."

Učenci višjih razredov pa so svoj nastop opravili že zelo profesionalno, kot se seveda za njihova leta spodobi. Ko so se nastopi zvrstili, je sledilo delo v delavnicah. Ponosni starši so skupaj s svojimi otroki odšli v učilnice, kjer so izdelovali najrazličnejše igre iz vseh mogočih materialov. Prvošolčki so izdelovali magnetni ribolov in obroče iz kartona, v drugih razredih so starši otrokom pomagali pri šivanju vrečk, kamor so shranili spomin, ter pri sestavljanju namiznega pihomata, tretješolci so izdelali pika-poka poštevanko ter spoznavali kraje po Sloveniji, četrtošolci so starše premagovali v igri špana in skupaj z njimi izdelovali sestavljanko, v petih razredih so se igrali spomin ter skozi igro črni peter spoznavali države EU, na višji stopnji pa so se igrali športne igre, plesali po čebelje, spoznavali komunikacijske aktivnosti ter igre verjetnosti.

Otroci in starši so se, sodeč po nasmejanih obrazih, nadvse zabavali in skupaj preživeli čudovit popoldan, poleg tega pa so se ta dan marsikaj novega naučili; torej so spoznali, da je učenje lahko tudi zabavno in obratno – da se skozi igro lahko marsičesa naučimo.

Nadja Prosen Verbič