Ob koncu leta  smo sedli z županom Občine Horjul Jankom Prebilom in pregledali, kaj je bilo v majhni, a izjemno aktivni občini narejenega v zadnjih dvanajstih mesecih – in kaj prinaša prihodnost.

Kakšno leto je za vami? Kaj bi najbolj izpostavili?
Zagotovo je na prvem mestu nova kolesarska in cestna povezava med Horjulom in Vrhniko. Pet ali šest let smo potrebovali za pogovore z državo, da smo uskladili vse interese in končno zasadili prvo lopato. Zato sem bil na nedavnem odprtju pred Športnim parkom Horjul resnično zadovoljen in ponosen.
Da gre za upravičeno in zelo potrebno infrastrukturo, dokazuje že zdajšnja velika uporaba – številni sprehajalci in kolesarji vsak dan uporabljajo to povezavo. V Horjulu imamo tudi kar precej industrije, zato je dobra in varna prometna infrastruktura ključnega pomena. Žal mi je, da državi še vedno ni uspelo urediti tudi odseka skozi Ligojno. S tem bi namreč dobili lepo zaključeno celoto in še bolj uporabno povezavo. Tako je moral na primer Metrel Mehanika, ko je gradil nove hale, 18-metrske stebre voziti čez Dobrovo, namesto čez Vrhniko, ker skozi ozko grlo v Ligojni preprosto niso šli.

Dobra cestna povezava pa zagotovo pride prav tudi zaposlenim v Horjulu, kajne?
Seveda. V Metrelu in drugih podjetjih je vse več zaposlenih iz sosednjih občin, zato je zanesljiva in varna povezava izjemno pomembna. Mimogrede, že načrtujemo tudi kolesarsko povezavo iz Horjula proti Dobrovi. Ta ne bo fizično ločena z zelenim pasom kot pri povezavi do Vrhnike, temveč bomo cesto ustrezno razširili in kolesarsko stezo označili z zarisano črto. Gradnja bo potekala po odsekih – najprej bo na vrsti odsek med Zaklancem in Podolnico.
Ko že govoriva o cestah: letos smo obnovili več lokalnih odsekov – med drugim v Zaklancu, proti Prosci, na Samotorici … Posebej izpostavljam cesto od Mostarja na Lesnem Brdu do cerkve, kjer smo uredili novo asfaltno prevleko, izogibališča in javno razsvetljavo. V prihodnjem letu pa bomo pripravili vso dokumentacijo za razširitev ceste od Zaklanca proti Mostarju.

Verjetno je kar nekaj teh projektov tudi v nedavno sprejeti občinski celostni prometni strategiji?
Točno tako. Letos smo sprejeli novo celostno prometno strategijo, ki nam bo podlaga za načrtovanje v prihodnjih letih. Že zdaj pa so vidni konkretni rezultati: na številnih mestih smo odstranili visoke robnike ali jih nadomestili s poševnimi, kar močno olajša gibanje pešcem, starejšim, mamicam z vozički in invalidom na vozičkih.

Bi iz letošnjega leta izpostavili še kaj drugega?
Seveda – skrb za čisto okolje. Kot čebelarju mi je to osebna prioriteta, kot županu pa dolžnost. Ko sem pred enajstimi leti prevzel občino, sem obljubil, da bomo imeli čisto okolje, in to smo tudi dosegli: danes je v Horjulu zgrajena vsa kanalizacija. Zadnjo smo dokončali v Žažarju, ostanejo le še posamezni hišni priključki. Večina gospodinjstev je priključenih na centralno čistilno napravo, za preostale pa občina še vedno sofinancira male komunalne čistilne naprave.
Prav tako sem ponosen na ureditev vodotokov. V katastrofalnih poplavah leta 2023 smo bili na robu najhujše fronte, pa naši vodotoki niso popustili. Veliko zaslug imajo novi zadrževalniki, poglobljen in očiščen koritni profil ter urejene brežine. Na Ljubgojni in v Vovčnah, kjer je nekoč redno poplavljalo, od prenove naprej ni več težav.

Če se iz komunalnih projektov prestavimo na družbene dejavnosti – kaj se je letos dogajalo na področju športa?
Največja investicija je bila zamenjava parketa v šolski športni dvorani. V preteklih letih smo že zamenjali balon nad igriščem za in-line hokej v Športnem parku Horjul in položili novo umetno podlago – vse skupaj je bilo staro okoli 15 let in je že resno propadalo, zato je bila obnova nujna. Ob tem smo prenovili tudi gostinski lokal v parku. Pri osnovni šoli smo obnovili športno igrišče z novo asfaltno podlago, zamenjali ograje in preplastili celoten asfaltni plato pred šolo. Preko javnega razpisa za sofinanciranje izgradnje športnih igrišč smo zagotovili dobršen del sredstev za začetek del izgradnje večnamenske gasilsko-nogometne ploščadi na Vrzdencu.

Kaj pa kultura?
Posebnih večjih investicij v kulturno infrastrukturo letos ni bilo. Preko javnega razpisa o financiranju obnove nepremične kulturne dediščine smo v letu 2025 namenili 20.000 € sredstva za obnovo ometov v cerkvi sv. Mihaela na Samotorici, dela so potekala dve leti in so sedaj zaključena, veselje je videti, da sodelovanje med ZVKD, občino in župnijo privede do ohranjana kulturne dediščine. Kultura v občini poteka predvsem preko edinega kulturnega društva, ki deluje v javnem interesu in ga lahko financiramo preko pogodbe. Menim, da društvo dobro deluje, veseli me tudi sodelovanje med njimi in Glasbeno šolo Vrhnika, enoto Horjul, ki že nekaj let deluje v Prosvetnem domu v Horjulu in si s kulturniki deli prostore in stroške obratovanja. Ponosen sem na postavitev novega evharističnega križa na Koreni.  Starega so pred dvema letoma požagali, zato smo zanj našli novo, primerno lokacijo.

Če se posloviva od leta 2025 – kaj pa je največjega na sporedu v letu 2026?
Nedvomno barjanska kolesarska pot od Ljubgojne do Vrzdenca. Imamo že zagotovljenih 1,25 milijona evrov iz Ljubljanske urbane regije, približno 600.000 evrov pa bomo dodali iz občinskega proračuna. Zagotovljena so tudi že vsa zemljišča za izvedbo projekta. Dela naj bi se začela spomladi in bila končana v roku enega leta. Zelo se veselim tega projekta, saj je ta cesta močno prometno obremenjena, pri Gabrškovem ovinku pa tudi dokaj nepregledna. Pešci so tam trenutno precej izpostavljeni. Hkrati bo nova pot služila tudi kot varna sprehajalna povezava od Vrzdenca proti Zaklancu. Že sedaj opažamo, da kolesarsko-stezo Horjul–Vrhnika zelo radi uporabljajo tudi sprehajalci – in veseli me, da med kolesarji in pešci vlada obojestransko spoštovanje.

Prej ste omenili tudi kolesarsko povezavo Zaklanec–Podolnica …
Tudi ta projekt aktivno pripravljamo, trenutno se še malo zapleta pri prenosu lastništva posameznih parcel. Cilj je, da v letu 2026 dokončamo vso projektno dokumentacijo, nato pa nadaljujemo s pridobitvijo zemljišč in gradnjo. Kolesarska steza bo od voznega pasu, ki ga bomo razširili, ločena le s črto ali nizom granitnih kock. Hkrati bo služila tudi kot pločnik, kar bo v praksi pomenilo neprekinjen pločnik od Vrzdenca vse do konca Podolnice.

Bodo v letu 2026 še kakšne cestne obnove?
Da, načrtujemo več odsekov. Najbolj opazen bo zagotovo odsek v samem središču Horjula – od Metrela do transformatorja. Tam je zaradi številnih prekopov v preteklosti asfalt že močno valovit, zato bomo naredili celovito obnovo.

V zapisnikih občinskega sveta sem zasledil tudi omembo koloparka. Je to res v načrtu?
Vsekakor. Pridobili smo že gradbeno dovoljenje za gradnjo kolo parka na občinskem zemljišču v Športnem parku. Oddan je projekt na razpis LAS Barje z zaledjem, kjer skupaj z OŠ Horjul, KK Zapravljivček, HK Dinamiti, ŠKD Super Potencial in Zavodom Aktivna starost kandidiramo za gradnjo in izvedbo dogodkov v letu 2026/2027. Kandidaturo smo že oddali, odgovor pričakujemo še pred koncem leta.

Zakaj ravno v športnem parku in ne, recimo, pri osnovni šoli?
Pred časom smo od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pridobili dodatnih 10.000 m² površin v Športnem parku. Pogoj je, da jih v 20 letih smiselno pozidamo oziroma uredimo, sicer jih Sklad lahko vzame nazaj. Zato bomo tam najprej postavili kolopark, v naslednji fazi pa še druge športne infrastrukture. Tako bomo zemljišče obdržali v občinski lasti in hkrati dobili nove površine za otroke in mlade.

Bodo te nove površine v Športnem parku namenjene izključno športu in družbenim dejavnostim ali tudi gospodarstvu?
Izključno športu in družbenim dejavnostim. Prav bodo prišle tudi gasilcem za vaje in verjetno še komu. Mimogrede, omenil bi še to, da se je ravno jeseni začel nov športni projekt na Vrzdencu – gradnja manjše večnamenske športne ploščadi. Za tako majhen kraj bo to res velik dodatek.
Če se vrnem še na prejšnje vprašanje: pri osnovni šoli trenutno ne načrtujemo novih igrišč, smo pa v Občinskem prostorskem načrtu predvideli prostor za prihodnjo atletsko stezo s tartanom, ki bi potekala proti Ljubgojni. Ko že govoriva o šoli – letos smo v jedilnici zamenjali celotno pohištvo, prihodnje leto pa se bomo lotili načrtov za prenovo šolske kuhinje, da bo lahko pripravljala topla kosila za vse učence.

Kakšna je velikost občinskega proračuna?
Letni proračun se giblje med dvema in tremi milijoni evrov. Od tega gre več kot polovica za obvezne naloge občine in na katere nimamo vpliva (oskrbnine v vrtcu, socialni transferji ipd.). Za investicije nam tako ostane približno milijon evrov na leto. Na srečo imamo na računu še nekajprihrankov iz prejšnjih let, kar nam daje zdravo rezervo za nepričakovane situacije ali sofinanciranje večjih projektov.

To pomeni, da občina nima nobenega kredita?
Tako je – nimamo niti evra dolga.

Je bila letos kakšna stvar, ki ste jo res želeli izpeljati, pa vam je spolzela skozi prste?
Da, občinski prostorski načrt (OPN). Želel bi, da mladi v Horjulu dobijo možnost graditi na svojem, da jim ne bi bilo treba odhajati drugam. Žal država zelo nerada dovoli spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna. Sam načelno podpiram varovanje kmetijskih površin, a ne za vsako ceno. Ne samo, da novih zazidalnih površin praktično ne odobri, postopek je tudi izjemno zapleten in počasen. Trenutno že več let čakamo na nov OPN – zadnji je bil sprejet leta 2017. V letošnjem letu smo sicer uspešno sprejeli Tehnično posodobitev Občinskega prostorskega načrta, ter pridobili sredstva iz strani države, žal pa ta postopek ne omogoča povečave fonda stavbnih zemljišč v občini.

Se tudi v Horjulu pojavlja vandalizem, kot v nekaterih drugih občinah?
Žal da, predvsem okoli športne dvorane pri osnovni šoli. V dogovoru z varnostno službo bomo namestili dodatne kamere. Ni zelo pereče, a vsaka poškodovana klop ali razbito steklo je nepotreben strošek za občane. Dogajali pa so se tudi vlomi v avtomobile.

Kaj se dogaja s spominsko hišo Kristine Brenk?
Pred štirimi leti smo jo odkupili, od takrat intenzivno pridobivamo vso potrebno dokumentacijo. Ker stoji ob potoku, je v postopek vključena tudi Direkcija za vode, zaradi kulturne dediščine pa še Zavod za varstvo kulturne dediščine. Projekt gre v smeri čimbolj verodostojne ohranitve prvotnega videza hiše: v pritličju bo knjižnica, v nadstropju pa večnamenski prostor za druženje in prireditve.

Prihodnje leto bodo lokalne volitve. Se boste ponovno potegovali za župana?
Da, odločil sem se, da kandidiram še za en mandat. Zastavljenih imam veliko projektov, ki jih želim dokončati. S podžupanom Andrejem Stanovnikom odlično sodelujeva, prav tako s celotno ekipo na občini, zato ne vidim razloga, da ne bi nadaljeval.

Volitve bodo za Horjul nekoliko drugačne, kajne?
Res je. Po novem bomo namesto 11 imeli le še 7 občinskih svetnikov – spremembe je zahtevala država. V praksi to pomeni, da vsi zaselki ne bodo imeli svojega predstavnika v svetu. Vsi svetniki bodo zastopali občino kot celoto. Zato bomo še bolj okrepili vlogo vaških odborov. Načrtujemo, da se bomo z njimi srečevali vsaj pred sprejemom proračuna in skupaj predebatirali tiste pomembne točke. Seveda bo sprva kakšen nejevoljen glas, a če se bomo vsi potrudili, bomo tudi v manjši sestavi sveta uspešno peljali občino naprej.

Gašper Tominc