Ob kulturnem prazniku smo v Prosvetnem domu v Horjulu gostili skupino RIMA, ki nam je pripravila lep literarni večer v počastitev Prešernovega praznika. Sam večer je bil nekaj posebnega, saj ga je popestrila nekdanja ravnateljica Osnovne šole Horjul gospa Ana Pogorelec Tomažič, ko nam je predstavila svojo prvo knjigo.

V knjigi se avtorica sama predstavlja kot Metka, ki je prišla za ravnateljico v Cvetno, kot je poimenovala Horjul, ker je tukaj po oknih veliko rož in jih ima pisateljica še vedno zelo rada. Pogovor z zgovorno gospo je spretno vodil gospod Primož Bizjan, tudi sam avtor nekaj knjižic. Na vprašanje, zakaj se je šele pri teh letih odločila, da napiše knjigo, nam je zaupala, da je že od nekdaj rada brala in pisala, vendar ji čas tega ni dopuščal. S pisanjem je začela po smrti svojega drugega moža, saj je bila njena duša polna težkih čustev. In bolj, kot je pisala ter izlivala na papir svoje spomine, bolje se je počutila. Obsežni zapiski so nastali in bila je pred velikim vprašanjem, ali naj jih objavi. Po daljšem premlevanju je padla odločitev in njeni spomini so uzrli luč v knjigi Neko življenje. S pisanjem se je vrnila v svoje otroštvo in nam v svoji knjigi opisala spomine na to, kako je kot majhna deklica pasla kokoši in se bala krave Sivke, kako so mleli proso, o svoji prvi ljubezni, službovanju po različnih koncih Slovenije … Pisala je o veliko stvareh, saj je bila aktivna še potem, ko je že odšla v zaslužen pokoj. 
Dobra ura programa je hitro minila. Sledil je družabni del večera, v katerem so obiskovalci poklepetali med seboj in si lahko tudi kupili knjigo. Za lep večer se še enkrat zahvaljujemo gospem iz skupine RIMA, ki so poskrbele, da je večer prepletal čarobne zvoke klavirja, ki nam jih je namenila Marija Bizjan, in poezijo, ki sta jo prebirali Ida Intihar in Romanda Bizaj, Anki Delalut za vodenje večera in prebiranje odlomkov iz knjige, Primožu Bizjanu za sproščeno in zanimivo vodenje pogovora ter pesmi, ki jih je odpel s svojo ženo Petro Bizjan, in seveda Ani Pogorelec Tomažič, da je z nami delila spomine na svoje življenje skozi pogovor in v svoji knjigi Neko življenje. Večer, prepleten z glasbo in besedo nam bo še dolgo ostal v lepem spominu. Če bo Ana Pogorelec Tomažič pri svojih letih napisala še kakšno knjigo, pa se mogoče ponovno srečamo.

Barbara Čepon