Ob koncu leta smo sedli z županom Občine Horjul Jankom Prebilom in pregledali, kaj je bilo v majhni, a izjemno aktivni občini narejenega v zadnjih dvanajstih mesecih – in kaj prinaša prihodnost.
Kakšno leto je za vami? Kaj bi najbolj izpostavili?
Zagotovo je na prvem mestu nova kolesarska in cestna povezava med
Horjulom in Vrhniko. Pet ali šest let smo potrebovali za pogovore z državo, da
smo uskladili vse interese in končno zasadili prvo lopato. Zato sem bil na
nedavnem odprtju pred Športnim parkom Horjul resnično zadovoljen in ponosen.
Da gre za upravičeno in zelo potrebno infrastrukturo, dokazuje že
zdajšnja velika uporaba – številni sprehajalci in kolesarji vsak dan
uporabljajo to povezavo. V Horjulu imamo tudi kar precej industrije, zato je
dobra in varna prometna infrastruktura ključnega pomena. Žal mi je, da državi
še vedno ni uspelo urediti tudi odseka skozi Ligojno. S tem bi namreč dobili
lepo zaključeno celoto in še bolj uporabno povezavo. Tako je moral na primer
Metrel Mehanika, ko je gradil nove hale, 18-metrske stebre voziti čez Dobrovo, namesto čez Vrhniko, ker skozi ozko grlo v Ligojni preprosto niso šli.
Dobra cestna povezava pa zagotovo pride prav tudi zaposlenim v
Horjulu, kajne?
Seveda. V Metrelu in drugih podjetjih je vse več zaposlenih iz
sosednjih občin, zato je zanesljiva in varna povezava izjemno pomembna. Mimogrede,
že načrtujemo tudi kolesarsko povezavo iz Horjula proti Dobrovi. Ta ne bo
fizično ločena z zelenim pasom kot pri povezavi do Vrhnike, temveč bomo cesto
ustrezno razširili in kolesarsko stezo označili z zarisano črto. Gradnja bo
potekala po odsekih – najprej bo na vrsti odsek med Zaklancem in Podolnico.
Ko že govoriva o cestah: letos smo obnovili več lokalnih odsekov –
med drugim v Zaklancu, proti Prosci, na Samotorici … Posebej izpostavljam cesto
od Mostarja na Lesnem Brdu do cerkve, kjer smo uredili novo asfaltno prevleko,
izogibališča in javno razsvetljavo. V prihodnjem letu pa bomo pripravili vso
dokumentacijo za razširitev ceste od Zaklanca proti Mostarju.
Verjetno je kar nekaj teh projektov tudi v nedavno sprejeti
občinski celostni prometni strategiji?
Točno tako. Letos smo sprejeli novo celostno prometno strategijo,
ki nam bo podlaga za načrtovanje v prihodnjih letih. Že zdaj pa so vidni
konkretni rezultati: na številnih mestih smo odstranili visoke robnike ali jih
nadomestili s poševnimi, kar močno olajša gibanje pešcem, starejšim, mamicam z
vozički in invalidom na vozičkih.
Bi iz letošnjega leta izpostavili še kaj drugega?
Seveda – skrb za čisto okolje. Kot čebelarju mi je to osebna
prioriteta, kot županu pa dolžnost. Ko sem pred enajstimi leti prevzel občino,
sem obljubil, da bomo imeli čisto okolje, in to smo tudi dosegli: danes je v
Horjulu zgrajena vsa kanalizacija. Zadnjo smo dokončali v Žažarju, ostanejo le
še posamezni hišni priključki. Večina gospodinjstev je priključenih na
centralno čistilno napravo, za preostale pa občina še vedno sofinancira male
komunalne čistilne naprave.
Prav tako sem ponosen na ureditev vodotokov. V katastrofalnih
poplavah leta 2023 smo bili na robu najhujše fronte, pa naši vodotoki niso
popustili. Veliko zaslug imajo novi zadrževalniki, poglobljen in očiščen
koritni profil ter urejene brežine. Na Ljubgojni in v Vovčnah, kjer je nekoč
redno poplavljalo, od prenove naprej ni več težav.
Če se iz komunalnih projektov prestavimo na družbene dejavnosti –
kaj se je letos dogajalo na področju športa?
Največja investicija je bila zamenjava parketa v šolski športni
dvorani. V preteklih letih smo že zamenjali balon nad igriščem za in-line hokej
v Športnem parku Horjul in položili novo umetno podlago – vse skupaj je bilo
staro okoli 15 let in je že resno propadalo, zato je bila obnova nujna. Ob tem
smo prenovili tudi gostinski lokal v parku. Pri osnovni šoli smo obnovili
športno igrišče z novo asfaltno podlago, zamenjali ograje in preplastili
celoten asfaltni plato pred šolo. Preko javnega razpisa za sofinanciranje
izgradnje športnih igrišč smo zagotovili dobršen del sredstev za začetek del
izgradnje večnamenske gasilsko-nogometne ploščadi na Vrzdencu.
Kaj pa kultura?
Posebnih večjih investicij v kulturno infrastrukturo letos ni
bilo. Preko javnega razpisa o financiranju obnove nepremične kulturne dediščine
smo v letu 2025 namenili 20.000 € sredstva za obnovo ometov v cerkvi sv.
Mihaela na Samotorici, dela so potekala dve leti in so sedaj zaključena,
veselje je videti, da sodelovanje med ZVKD, občino in župnijo privede do
ohranjana kulturne dediščine. Kultura v občini poteka predvsem preko edinega
kulturnega društva, ki deluje v javnem interesu in ga lahko financiramo preko
pogodbe. Menim, da društvo dobro deluje, veseli me tudi sodelovanje med njimi
in Glasbeno šolo Vrhnika, enoto Horjul, ki že nekaj let deluje v Prosvetnem
domu v Horjulu in si s kulturniki deli prostore in stroške obratovanja. Ponosen
sem na postavitev novega evharističnega križa na Koreni. Starega so pred dvema letoma požagali, zato
smo zanj našli novo, primerno lokacijo.
Če se posloviva od leta 2025 – kaj pa je največjega na sporedu v
letu 2026?
Nedvomno barjanska kolesarska pot od Ljubgojne do Vrzdenca. Imamo
že zagotovljenih 1,25 milijona evrov iz Ljubljanske urbane regije, približno
600.000 evrov pa bomo dodali iz občinskega proračuna. Zagotovljena so tudi že
vsa zemljišča za izvedbo projekta. Dela naj bi se začela spomladi in bila
končana v roku enega leta. Zelo se veselim tega projekta, saj je ta cesta močno
prometno obremenjena, pri Gabrškovem ovinku pa tudi dokaj nepregledna. Pešci so
tam trenutno precej izpostavljeni. Hkrati bo nova pot služila tudi kot varna
sprehajalna povezava od Vrzdenca proti Zaklancu. Že sedaj opažamo, da
kolesarsko-stezo Horjul–Vrhnika zelo radi uporabljajo tudi sprehajalci – in
veseli me, da med kolesarji in pešci vlada obojestransko spoštovanje.
Prej ste omenili tudi kolesarsko povezavo Zaklanec–Podolnica …
Tudi ta projekt aktivno pripravljamo, trenutno se še malo zapleta
pri prenosu lastništva posameznih parcel. Cilj je, da v letu 2026 dokončamo vso
projektno dokumentacijo, nato pa nadaljujemo s pridobitvijo zemljišč in gradnjo.
Kolesarska steza bo od voznega pasu, ki ga bomo razširili, ločena le s črto ali
nizom granitnih kock. Hkrati bo služila tudi kot pločnik, kar bo v praksi
pomenilo neprekinjen pločnik od Vrzdenca vse do konca Podolnice.
Bodo v letu 2026 še kakšne cestne obnove?
Da, načrtujemo več odsekov. Najbolj opazen bo zagotovo odsek v
samem središču Horjula – od Metrela do transformatorja. Tam je zaradi številnih
prekopov v preteklosti asfalt že močno valovit, zato bomo naredili celovito
obnovo.
V zapisnikih občinskega sveta sem zasledil tudi omembo koloparka.
Je to res v načrtu?
Vsekakor. Pridobili smo že gradbeno dovoljenje za gradnjo kolo
parka na občinskem zemljišču v Športnem parku. Oddan je projekt na razpis LAS
Barje z zaledjem, kjer skupaj z OŠ Horjul, KK Zapravljivček, HK Dinamiti, ŠKD
Super Potencial in Zavodom Aktivna starost kandidiramo za gradnjo in izvedbo
dogodkov v letu 2026/2027. Kandidaturo smo že oddali, odgovor pričakujemo še
pred koncem leta.
Zakaj ravno v športnem parku in ne, recimo, pri osnovni šoli?
Pred časom smo od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pridobili
dodatnih 10.000 m² površin v Športnem parku. Pogoj je, da jih v 20 letih
smiselno pozidamo oziroma uredimo, sicer jih Sklad lahko vzame nazaj. Zato bomo
tam najprej postavili kolopark, v naslednji fazi pa še druge športne
infrastrukture. Tako bomo zemljišče obdržali v občinski lasti in hkrati dobili
nove površine za otroke in mlade.
Bodo te nove površine v Športnem parku namenjene izključno športu
in družbenim dejavnostim ali tudi gospodarstvu?
Izključno športu in družbenim dejavnostim. Prav bodo prišle tudi
gasilcem za vaje in verjetno še komu. Mimogrede, omenil bi še to, da se je ravno jeseni začel nov
športni projekt na Vrzdencu – gradnja manjše večnamenske športne ploščadi. Za
tako majhen kraj bo to res velik dodatek.
Če se vrnem še na prejšnje vprašanje: pri osnovni šoli trenutno ne
načrtujemo novih igrišč, smo pa v Občinskem prostorskem načrtu predvideli prostor
za prihodnjo atletsko stezo s tartanom, ki bi potekala proti Ljubgojni. Ko že
govoriva o šoli – letos smo v jedilnici zamenjali celotno pohištvo, prihodnje
leto pa se bomo lotili načrtov za prenovo šolske kuhinje, da bo lahko
pripravljala topla kosila za vse učence.
Kakšna je velikost občinskega proračuna?
Letni proračun se giblje med dvema in tremi milijoni evrov. Od
tega gre več kot polovica za obvezne naloge občine in na katere nimamo vpliva (oskrbnine
v vrtcu, socialni transferji ipd.). Za investicije nam tako ostane približno
milijon evrov na leto. Na srečo imamo na računu še nekajprihrankov iz prejšnjih let, kar nam daje zdravo rezervo za
nepričakovane situacije ali sofinanciranje večjih projektov.
To pomeni, da občina nima nobenega kredita?
Tako je – nimamo niti evra dolga.
Je bila letos kakšna stvar, ki ste jo res želeli izpeljati, pa vam
je spolzela skozi prste?
Da, občinski prostorski načrt (OPN). Želel bi, da mladi v Horjulu
dobijo možnost graditi na svojem, da jim ne bi bilo treba odhajati drugam. Žal
država zelo nerada dovoli spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna. Sam
načelno podpiram varovanje kmetijskih površin, a ne za vsako ceno. Ne samo, da
novih zazidalnih površin praktično ne odobri, postopek je tudi izjemno zapleten
in počasen. Trenutno že več let čakamo na nov OPN – zadnji je bil sprejet leta
2017. V letošnjem letu smo sicer uspešno sprejeli Tehnično posodobitev
Občinskega prostorskega načrta, ter pridobili sredstva iz strani države, žal pa
ta postopek ne omogoča povečave fonda stavbnih zemljišč v občini.
Se tudi v Horjulu pojavlja vandalizem, kot v nekaterih drugih
občinah?
Žal da, predvsem okoli športne dvorane pri osnovni šoli. V
dogovoru z varnostno službo bomo namestili dodatne kamere. Ni zelo pereče, a
vsaka poškodovana klop ali razbito steklo je nepotreben strošek za občane. Dogajali
pa so se tudi vlomi v avtomobile.
Kaj se dogaja s spominsko hišo Kristine Brenk?
Pred štirimi leti smo jo odkupili, od takrat intenzivno
pridobivamo vso potrebno dokumentacijo. Ker stoji ob potoku, je v postopek
vključena tudi Direkcija za vode, zaradi kulturne dediščine pa še Zavod za
varstvo kulturne dediščine. Projekt gre v smeri čimbolj verodostojne ohranitve
prvotnega videza hiše: v pritličju bo knjižnica, v nadstropju pa večnamenski
prostor za druženje in prireditve.
Prihodnje leto bodo lokalne volitve. Se boste ponovno potegovali
za župana?
Da, odločil sem se, da kandidiram še za en mandat. Zastavljenih
imam veliko projektov, ki jih želim dokončati. S podžupanom Andrejem Stanovnikom
odlično sodelujeva, prav tako s celotno ekipo na občini, zato ne vidim razloga,
da ne bi nadaljeval.
Volitve bodo za Horjul nekoliko drugačne, kajne?
Res je. Po novem bomo namesto 11 imeli le še 7 občinskih svetnikov
– spremembe je zahtevala država. V praksi to pomeni, da vsi zaselki ne bodo
imeli svojega predstavnika v svetu. Vsi svetniki bodo zastopali občino kot
celoto. Zato bomo še bolj okrepili vlogo vaških odborov. Načrtujemo, da se bomo
z njimi srečevali vsaj pred sprejemom proračuna in skupaj predebatirali tiste pomembne
točke. Seveda bo sprva kakšen nejevoljen glas, a če se bomo vsi potrudili, bomo
tudi v manjši sestavi sveta uspešno peljali občino naprej.
Gašper Tominc




