Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 21.09.2018

jasno
Ponoči se bo povsod razjasnilo, ponekod po nižinah bo nastala megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju okoli 18 °C.
15°C | 30°C
sobota, 22.09.2018
15°C | 17°C
nedelja, 23.09.2018
9°C | 22°C
ponedeljek, 24.09.2018
11°C | 23°C
Opozorila
Četrtek, 20.9.2018 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
15°C
30°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Gospodarstvo Kmetijstvo

K poplavni varnosti lahko prispevamo tudi ......


KMETIJSTVO, NARAVNE NESREČE

| |
19.01.2017      5:31
A A

K poplavni varnosti lahko prispevamo tudi sami


Horjul, 14. december – V občinski sejni sobi so se na povabilo župana Janka Prebila na javni razpravi Poplave? Ne, hvala! sestali predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode in podjetja Hidrotehnik, ki so pristojni za vzdrževanje vodnih zemljišč, ter pripravljavcev projektne dokumentacije za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju občine.


Deli:

Župan je na kratko je predstavil dosedanja prizadevanja občine Horjul na področju čiščenja vodotokov in reševanja poplavne varnosti na območju občine. To je po njegovih besedah zaradi premajhne aktivnosti s strani države, ki je na podlagi Zakona o vodah zadolžena za urejanje vodnih in priobalnih zemljišč, in zatečenega stanja zelo zahtevno. Vendar je optimističen in verjame, da jim bo skupaj s sodelavci, občani in zunanjimi izvajalci ter v sodelovanju z državo uspelo stanje, če že ne urediti, pa vsaj izboljšati. Zato je apeliral na ključne akterje pri pripravi dokumentacije (PZI), naj tesno sodelujejo predvsem z lastniki priobalnih zemljišč, da bodo skupaj našli rešitve, sprejemljive za vse.

Predstavnika Direkcije RS za vode Tonček Cezar in Karolina Korenčan, ki je zadolžena tudi za urejanje vodotokov in izdajo vodnih soglasij na našem območju, sta nato predstavila, na kašen način čiščenje vodotokov poteka, kakšen je načrt za leto 2017 in temu primerna oziroma bolje rečeno neprimerna proračunska sredstva ter v kakšnih primerih se izdajajo vodna soglasja. Poudarila sta, da glede na sredstva ni priporočljivo čakanje na odziv države, pač pa se veliko uspe narediti s sodelovanjem med državnimi uradi in lokalno skupnostjo, kar v praksi pomeni sklenitev tripartitne pogodbe – država pripravi projekte, dela izvede koncesionar, financira pa jih lokalna skupnost oziroma obratno – lokalna skupnost pripravi projekte, dela izvede izbrani izvajalec, sredstva pa zagotovi država. Po zagotovilu državnega uradnika je tudi slednjo možnost, v primeru urejanja varovanja pred poplavami, še realno pričakovati.

Za prisotne je bila pomembna tudi informacija, v katerih primerih mora lastnik priobalnega zemljišča zaprositi za soglasje pristojno direkcijo in katere posege lahko opravi sam brez posebnih soglasij. Zakon o vodah namreč v 100. členu med drugim določa, da lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda. Za tovrstne posege ni potrebno soglasje, v kolikor pa bi občani potrebovali nasvet, kako, kje in če sploh opraviti dela, se lahko obrnejo na pristojnega vodovarstvenega nadzornika g. Igorja Lampiča. Ta je v nadaljevanju razprave ponudil pomoč in povedal, da je v preteklem mesecu pregledal vodotoke in na mnogih lokacijah odkril neprimerno oziroma nedovoljeno obnašanje lastnikov teh priobalnih zemljišč.

Predstavnica podjetja Hidrotehnik je nato zbrane popeljala skozi slikovno prezentacijo in natančno opisala ukrepe s področja protipoplavne varnosti za Horjul in Ljubgojno. Izpostavila je, da je preglednik v več primerih ugotovil dejstvo, da ima voda premalo prostora, zato so na nekaterih območjih potrebne poglobitve in čiščenja strug, drugod zamenjava cevnih propustov ali razcevitve, potrebna pa bo tudi izgradnja manjšega prodnega zadrževalnika. O ukrepih za Vrzdenec je nadalje spregovoril predstavnik podjetja Urbicom Matej Hozjan. S skico treh prodnih zadrževalnikov je prikazal, na kakšen način se bo na tem območju potrebno lotiti sanacije hudournika, da se bo zmanjšala poplavna nevarnost.

Zadnji del je bil namenjen vprašanjem in pobudam zainteresirane javnosti, ki je aktivno sodelovala. Po številnih krajših razpravah in dogovorih med vpletenimi je bil zaključek javne razprave, ki je očitno obravnavala izredno zanimivo temo tudi za območje horjulske občine, s strani organizatorja sledeč: da se je občina reševanja perečega problema lotila s pravim pristopom in na pravi način ter da je poplavna varnost vsaj deloma odvisna tudi od nas samih. Kljub že izpostavljenemu velja navesti še enkrat – lastniki zemljišč, ki mejijo na vodna zemljišča, lahko  v zakonsko predpisanem obdobju sami opravljajo košnjo in odstranjujejo zarast na bregovih, odstranjujejo plavje, odpadke in druge opuščene ali odvržene predmete, poleg tega pa naj na priobalni pas, ki predstavlja 5 metrov od struge, ne odlagajo ničesar, še posebej ne drv ali hlodovine, ki lahko ob večjem deževju pristane v strugi ali tja nanese zgolj lubje, ki prav tako pripomore k neželenemu polnjenju strug in posledično zastajanju vode v njej.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Horjul!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!