Predstavnika Direkcije RS za vode Tonček Cezar in Karolina Korenčan, ki je zadolžena tudi za urejanje vodotokov in izdajo vodnih soglasij na našem območju, sta nato predstavila, na kašen način čiščenje vodotokov poteka, kakšen je načrt za leto 2017 in temu primerna oziroma bolje rečeno neprimerna proračunska sredstva ter v kakšnih primerih se izdajajo vodna soglasja. Poudarila sta, da glede na sredstva ni priporočljivo čakanje na odziv države, pač pa se veliko uspe narediti s sodelovanjem med državnimi uradi in lokalno skupnostjo, kar v praksi pomeni sklenitev tripartitne pogodbe – država pripravi projekte, dela izvede koncesionar, financira pa jih lokalna skupnost oziroma obratno – lokalna skupnost pripravi projekte, dela izvede izbrani izvajalec, sredstva pa zagotovi država. Po zagotovilu državnega uradnika je tudi slednjo možnost, v primeru urejanja varovanja pred poplavami, še realno pričakovati.
Za prisotne je bila pomembna tudi informacija, v katerih primerih mora lastnik priobalnega zemljišča zaprositi za soglasje pristojno direkcijo in katere posege lahko opravi sam brez posebnih soglasij. Zakon o vodah namreč v 100. členu med drugim določa, da lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda. Za tovrstne posege ni potrebno soglasje, v kolikor pa bi občani potrebovali nasvet, kako, kje in če sploh opraviti dela, se lahko obrnejo na pristojnega vodovarstvenega nadzornika g. Igorja Lampiča. Ta je v nadaljevanju razprave ponudil pomoč in povedal, da je v preteklem mesecu pregledal vodotoke in na mnogih lokacijah odkril neprimerno oziroma nedovoljeno obnašanje lastnikov teh priobalnih zemljišč.
Predstavnica podjetja Hidrotehnik je nato zbrane popeljala skozi slikovno prezentacijo in natančno opisala ukrepe s področja protipoplavne varnosti za Horjul in Ljubgojno. Izpostavila je, da je preglednik v več primerih ugotovil dejstvo, da ima voda premalo prostora, zato so na nekaterih območjih potrebne poglobitve in čiščenja strug, drugod zamenjava cevnih propustov ali razcevitve, potrebna pa bo tudi izgradnja manjšega prodnega zadrževalnika. O ukrepih za Vrzdenec je nadalje spregovoril predstavnik podjetja Urbicom Matej Hozjan. S skico treh prodnih zadrževalnikov je prikazal, na kakšen način se bo na tem območju potrebno lotiti sanacije hudournika, da se bo zmanjšala poplavna nevarnost.
Zadnji del je bil namenjen vprašanjem in pobudam zainteresirane javnosti, ki je aktivno sodelovala. Po številnih krajših razpravah in dogovorih med vpletenimi je bil zaključek javne razprave, ki je očitno obravnavala izredno zanimivo temo tudi za območje horjulske občine, s strani organizatorja sledeč: da se je občina reševanja perečega problema lotila s pravim pristopom in na pravi način ter da je poplavna varnost vsaj deloma odvisna tudi od nas samih. Kljub že izpostavljenemu velja navesti še enkrat – lastniki zemljišč, ki mejijo na vodna zemljišča, lahko v zakonsko predpisanem obdobju sami opravljajo košnjo in odstranjujejo zarast na bregovih, odstranjujejo plavje, odpadke in druge opuščene ali odvržene predmete, poleg tega pa naj na priobalni pas, ki predstavlja 5 metrov od struge, ne odlagajo ničesar, še posebej ne drv ali hlodovine, ki lahko ob večjem deževju pristane v strugi ali tja nanese zgolj lubje, ki prav tako pripomore k neželenemu polnjenju strug in posledično zastajanju vode v njej.
Nadja Prosen Verbič
Foto: npv
