Cirila in Marija z mladimi gosti iz Waldorfske šole iz Radovljice ter njihova mentorica Mateja so ob tednu otroka pripravili prijeten večer starih običajev v pripovedi, pesmi in plesu.

Duh starih časov je s pripovedovanjem obudila babica Francka, otroci pa so njene pripovedi odigrali in odplesali.

V prvi epizodi je vnukinja prišla k babici in ji povedala, da ima strgano nogavičko, pa da bo mamica kupila nove. Babica ji je obljubila, da jih bo ona spletla. Med pletenjem nogavice je pripovedovala zgodbe iz svojega otroštva, otroci pa so potem s pesmijo in rajanjem ponazorili vsako njeno pripoved.

Pastirske igre z izštevankami in rajanjem so povezali s pripovedjo babice, ki je kot otrok pasla krave. Če je imela šolo popoldne, jih je pasla dopoldne, če pa je imela šolo dopoldne, pa je pasla popoldne. Povedala je, kako se je ena krava izgubila in je druga krava nekako »povedala«, da jo morajo poiskati, ona pa je kot otrok razumela to kravjo skrb in izgubljeno kravo so našli.

Ena izmed babičinih zgodb je bila, kako pridobimo ovčjo volno za pletenje. Jeseni ovce ostrižejo, volno operejo, posušijo, skrbno skrtačijo – »aklajo«, potem pa na kolovratu spredejo in sestavijo v več nitk ter navijejo na klopčič. Babica je opisala tudi pot od žita do kruha: na preorano njivo posejejo žito – pšenico, ječmen, ajdo, rž ali koruzo - požanjejo, posušijo, omlatijo in peljejo v mlin, kjer jo mlinar zmelje v moko. Iz te moke je njena mama v »mentrgi«, posebni mizi z globokim »predalom«, ki je bil samo za peko kruha, zamesila testo, potem pa naredila hlebe in jih v peči spekla. Otroci so po pripovedki zaplesali in zapeli tisto »A' je kruh že pečen? Še ne! Zasmojen!«

Vokalno in instrumentalno spremljavo sta skozi celoten večer mojstrsko izvedli edinstveni Cirila in Marija.

Ob tednu otroka je prisotne po končani predstavi nagovoril župan Peter Torkar. Lepe misli je namenil tudi vsem tistim, ki se predstave niso mogli udeležiti. Pohvalil je idejo in izvedbo predstave, ki je obujala stare običaje in marsikoga vrnila nekaj let ali celo desetletij nazaj. Lepo je bilo slišati domače pesmi iz ust mladih pevcev, ki se že zavedajo svojih korenin in cenijo slovensko kulturno dediščino.

V Gorjanskem domu je ob koncu večera zadonela nikoli izpeta pesem »Mi se ´mamo radi«, ki so jo nastopajoči in obiskovalci družno zapeli.