V šoli smo od 30. 9. do 3. 10. imeli samopostrežni zajtrk. Udeležili so se ga učenci od 1. do 9. razreda, in sicer učenci 1. a, 2. a in b ter 6. b v ponedeljek, učenci 5. a, 6. a ter 8. a in b v torek, učenci 7. a ter 9. a in b pa v sredo, v četrtek pa so prišli na vrsto še učenci 4. a in b ter 3. a in b. Učence so v jedilnico spremljale učiteljice. Zaradi stiske s prostorom so nekateri učenci morali malicati v učilnici za gospodinjstvo. Na izbiro je bilo veliko raznovrstne hrane. Učenci so si lahko izbrali, kar so želeli. Na jedilniku je bilo ponujeno: mleko, planinski čaj z medom, koruzni kosmiči, čokoladne kroglice, med, maslo, čokoladni namaz, mesna plošča (piščančja posebna salama), sirova plošča z orehi in suhim sadjem, kruh (polbeli, polnozrnati, koruzni) in sadna košarica (raznovrstno sadje).
Največja posebnost samopostrežnega zajtrka je bila ta, da smo lahko učenci izbirali naenkrat med več vrstami kruha. Do mize s hrano so nas vodile rdeče puščice, ki so bile nalepljene na tleh.
V šoli imamo zelo pestro prehrano. Naši kuharji in vodja prehrane poskrbijo, da vedno jemo raznoliko in zdravo. Toda vsem otrokom vsa hrana ni všeč, zato so se odločili, da imamo vsako leto možnost, da si izberemo hrano po lastni želji.
Prav je, da imamo učenci primeren odnos do hrane. Vsi namreč vemo, da je povsod ni v izobilju. Učenci si pred malico vedno moramo umiti roke in se kulturno obnašati do hrane. Pri vsaki malici vzamemo toliko, kot bomo pojedli, da ne bi bilo potrebno hrane po nepotrebnem zavreči.
Vsaka malica nam pomeni druženje ob hrani. To je prijeten čas pouka. Učenci bi si samopostrežno malico želeli večkrat v šolskem letu. Hvaležni smo šoli, da vedno poskrbi za kaj novega.
Tina Bernik in Kaja Larisi - Šmit, 8. a



