V novomeškem gozdnogospodarskem območju, ki obsega trebanjsko in novomeško kotlino, Gorjance in vzhodni del Kočevskega roga ter Belo krajino in del Suhe krajine, gozdovi pokrivajo dobrih 64 % površine, kar je nad slovenskim povprečjem (58 %). Pred petdesetimi leti je bila gozdnatost tega prostora le 44 %, nato pa se je zaradi opuščanje kmetijske dejavnosti in s tem zaraščanja opuščenih površin intenzivno dvigala do leta 2000. Tudi po tem letu se je površina gozda nekoliko povečala, vendar v precej manjšem obsegu – do takrat dobrih 910 ha na leto, kasneje letno 190 ha. Vzroka za zaustavitev povečevanja gozdne površine sta v zmanjšanem obsegu zaraščanja in v krčitvah gozdov.
V zadnjih dveh desetletjih je bilo v novomeškem območju v povprečju letno izkrčenih skoraj 150 ha gozdov. V gozdni prostor je močno zarezala avtocesta Ljubljana – Obrežje, urejale so se industrijsko-obrtne cone, v nekoliko manjšem obsegu nova stanovanjska naselja, gradili so se razni infrastrukturni objekti, širili številni kamnolomi, v stalnem porastu pa so krčitve gozdov za kmetijske namene. Slednjih je bilo pred desetletjem največ v Suhi in Beli krajini, v zadnjem obdobju pa tudi v trebanjski in novomeški kotlini.
Za prostorski razvoj ter določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor so pristojne občine. Z zarisom namenske rabe v občinskih prostorskih načrtih s strokovnimi premisleki in usklajevanjem z nosilci razvoja prostora določajo, katere površine namenjajo posameznim rabam – poselitvi, proizvodnim in centralnim dejavnostim, prometni in ostali infrastrukturi, gozdovom, kmetijski obdelavi in drugim dejavnostim. Namenska raba, določena v občinskih prostorskih načrtih, ni enaka dejanski rabi. Slednja odraža stanje v naravi, prva pa načrt, kje naj se v prihodnosti razvijajo posamezne dejavnosti. Tako je kar nekaj površin, ki jih danes porašča gozd, po namenski rabi uvrščenih med kmetijska, stavbna ali kakšna druga zemljišča. Glede na veljavne občinske prostorske načrte je pričakovati večje širitve industrijskih in stanovanjskih con, izgradnjo tretje razvojne osi in več drugih infrastrukturnih posegov, prav tako pa tudi nadaljnjo rast krčitev za kmetijske namene.
V postopku sprejemanja občinskih prostorskih načrtov je Zavod za gozdove Slovenije sodeloval s posameznimi občinami pri določanju površin, kjer bi bilo smiselno in sprejemljivo gozdne površine ponovno nameniti kmetijski dejavnosti. Glede na veliko gozdnatost in na obsežno zaraščanje v preteklosti opuščenih kmetijskih površin in na demografsko ogroženost določenih predelov, npr. Bele in Suhe krajine, je smiselno, da se spodbuja kmetijstvo in oživitev obdelave zaraščenih površin. Po drugi strani pa je potrebno v največji meri ohranjati gozdne površine v bližini večjih urbanih središč, kjer so bili gozdovi do sedaj izkrčeni v največjem obsegu. V gozdnogospodarskih načrtih so navedene usmeritve za poseganje v gozdni prostor ter opredeljene površine, kjer so krčitve praviloma ali v celoti nedopustne.
Postopki izvedbe krčitve gozdov
Za vse posege v gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Pri tem je zelo pomembno, da se kot gozd smatra stanje v naravi, torej gozdna maska veljavnih gozdnogospodarskih načrtov, ne glede na to, da je površina v občinskem prostorskem načrtu morda uvrščena pod kakšno drugo namensko rabo. Soglasja ni mogoče izdati, kadar je pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Pri presoji ogroženosti se upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.
Sečnja dreves v gozdu je dovoljena samo na podlagi odločbe, ki jo po predhodni označitvi drevja za posek izda Zavod za gozdove Slovenije. To velja tudi za sečnjo z namenom krčitve gozda.
Za krčitve v kmetijske namene mora lastnik gozda (ali njegov pooblaščenec) na Zavod za gozdove Slovenije nasloviti vlogo, na kateri se navede številko parcele in katastrsko občino, v kolikor pa je namen krčiti le del gozda na parceli, pa se to površino prikaže tudi grafično. Če se ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom, kar pomeni, da je obravnavana površina po namenski rabi občinskega prostorskega načrta uvrščena med kmetijska zemljišča, Zavod za gozdove Slovenije po predhodni označitvi drevja za posek izda odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene. Izjemoma je možno izdati odločbo tudi na površinah z namensko rabo gozd, vendar samo če ni pričakovati, da bo krčitev bistveno ogrozila funkcije gozdov, in če površina gozda, na kateri naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 hektarja. Ta velikostna omejitev velja na sklenjeni površini za čas veljavnosti občinskega prostorskega načrta. V kolikor bi torej lastnik želel na namenski rabi gozd izkrčiti večjo površino, je potrebno predhodno spremeniti namensko rabo v občinskem prostorskem načrtu.
Tudi za krčitve gozdov na stavbnih zemljiščih, torej za potrebe gradnje, je potrebno na Zavod za gozdove Slovenije nasloviti vlogo. Za tovrstne krčitve se izda, seveda ob predhodni označitvi drevja za posek, ugotovitveno odločbo, ki sloni na gradbenem dovoljenju. Izdaja te odločbe, in s tem krčitev gozda na stavbnih zemljiščih, torej ni možna pred dokončnostjo gradbenega dovoljenja. Odločb za krčitve gozdov v kmetijske namene na stavbnih zemljiščih ni mogoče izdati, saj je na njih namen graditi, ne pa izvajati kmetijske dejavnosti.
Ograjevanje gozda, razen nekaterih izjem, ni dovoljeno, je pa pod določenimi pogoji možna ograditev gozda za pašo živine. Takšno ograditev se lastniku dovoli z vrisom v gozdnogojitevni načrt, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Ker ima lahko paša živine bistvene negativne vplive na gozd in gozdna tla, zakonodaja predpisuje stroge kriterije, v kakšnih razmerah se ograditev gozda za pašo živine sploh lahko dovoli.
Noben poseg v gozdni prostor, od redne sečnje do krčitev, postavitve objektov, ograditve gozda in drugih ureditev, ni dovoljen brez odobritve javne gozdarske službe, zato se je potrebno pred izvedbo kateregakoli posega obrniti na pristojno krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.
mag. Andrej Kotnik
Zavod za gozdove Slovenije
Območna enota Novo mesto
