Krajinski park Lahinja obsega območje povirja in prvih sedem kilometrov zgornjega toka reke Lahinje. Nahaja se jugovzhodno od Dragatuša, predvsem na območju vasi Pusti Gradac in Veliki Nerajec. Osrednja naravna znamenitost je reka Lahinja, ob njej je pa še sedem posebej zavarovanih naravnih spomenikov, dva naravna rezervata in pet kulturnih spomenikov. Krajinski park Lahinje sodi v območje Natura 2000. Po parku so urejene poti s smerokazi in informativnimi tablami.
Celotni obhod smo opravili v treh urah. Začeli smo v Velikem Nerajcu, kjer smo pri info centru dobili zemljevide parka, poti in zanimivosti. Je veliko zanimivosti in gledati je treba s srcem. Najprej smo se odpravili do Pustega Gradca, ki je zanimiv tudi v kulturno zgodovinskem pogledu. Okljuk reke Lahinje pri Pustem Gradcu je bil poseljen že v neolitski in bakreni dobi. V 16. stoletju je bil na njem sezidan grad, ki je bil opuščen že ob koncu 18. stoletja. Na vrhu okljuka stoji sredi pokopališča Cerkev vseh svetnikov z letnico 1638 na kamnitem portalu, graditelj se je podpisal z odtisom roke. Ob reki sta Klepčev mlin in žaga venecijanka na vodni pogon, ki danes obratujeta le še v turistične namene. Na Klepčevi domačiji smo si ogledati tudi arheološke predmete, med katerimi je tudi pravi zlatnik Kralja Matjaža. Vse to in še kaj sta nam povedala lastnika Klepčevega mlina, žage, domačije. Hvala za prijazen sprejem in lepo predstavitev.
Gozdna pot nas je vodila mimo Vidrine do izvira pitne vode Pod Lipo. Zaradi razmočenih tal smo nadaljevali po asfaltiranih in makadamskih poteh do naselja Knežina in do izvira Lahinje pod Belčjim vrhom. Lahinja izvira v obzidanem izviru Zajm, v času visokih pretokov pa v bruhalniku Glavica. V bližini so Lahinjski lugi, 9 ha veliko območje, kjer je rastlinstvo prilagojeno stalnemu visokemu nivoju talne vode, kjer je dom številnim živalskim vrstam, predvsem pticam.
Krožna pot nas je vodila do Nerajskih lugov, 18 ha veliko območje. Sprehodimo se po podestih med raznovrstnimi rastlinami do zanimive ptičje opazovalnice s fotografijami ptic, ki imajo tu svoj dom. Zelo lep je vodomec. Posebno mladim generacijam je dana možnost raziskovanja naravne in kulturne dediščine, učenja v naravi ter spoznavanja pomembnosti varovanja narave.
Nekaj zanimivosti smo pustili za naslednje obiske parka, saj bi ga radi doživeli spomladi, ko tu cvetijo travniške orhideje, letajo pisani metulji, pozimi v zimski preobleki, pa seveda tudi jeseni, ko se breze in gozd obarva v čudovitih barvah.
Dež ni ovira, da se ne bi sprehodili po tem lepem delu Bele krajine, ki ima še nešteto poti, polnih zanimivosti, pred vseh lepot neokrnjene narave, ki jo želimo zapustiti za naslednje rodove.
Elica Pavlič
(vir: dolenjske-toplice.si)
