V novem šolskem letu je tudi Osnovna šola Dobrova pristopila k projektu trajnostne mobilnosti. Pod okriljem ministrstva za šolstvo je tako zavezana spodbujati otroke, da bi v šolo prihajali kar se da aktivno: peš ali pa z drugimi trajnostnimi mobilnimi sredstvi, ki niso avtomobili in avtobusi, kot je bila praktično izključna praksa doslej. Ker so za trajnostno mobilnost potrebne varne poti, se je šola s pristopom k projektu zavezala tudi k aktivnemu iskanju rešitev z zanje odgovorno občinsko oblastjo.  Ker, razen v neposredni bližini šole, na Dobrovi varnih poti ni, so šola in starši v skrbi za varnost otrok preprosto prepovedali njihove samostojne prihode v šolo, npr. s kolesom. Problem nevarnih poti je bil torej rešen z običajno uveljavljeno prakso v Sloveniji.  Namesto da bi izboljšali varnost šolskih poti in otrok, smo jim prepovedali aktivno, samostojno in trajnostno gibanje. Nevarne poti pa bodo ostale. 

Ker je temu treba narediti konec, se je skoraj dvesto prebivalcev Dobrove povezalo v civilno iniciativo za trajnostno mobilnost. Naša skupna ugotovitev je, da ima kraj Dobrova, ki leži le streljaj stran od središča glavnega mesta, na njegovem zelenem robu, izjemne geografske danosti, ki pa jih občinska oblast v zadnjem desetletju izkorišča tako, da se je Dobrova spremenila v periferijo periferije. Ne gre samo za kraj s skrajno neuglednimi trgovinskimi, poštnimi in kulturnimi prostori. Gre tudi za kraj, kjer iz vasi v neposredni bližini Dobrove sploh ni mogoče varno priti ne v center Dobrove, niti v šolo in še manj do športno-rekreacijskega centra. Dobrova se je ustavila globoko v preteklosti, ki zato danes na cesti in neobstoječih pločnikih, kaj šele kolesarskih poteh, ogroža zdravje in življenje naših otrok ter vseh ostalih prebivalcev. Vse fotomontaže, tudi tiste, objavljene v tem časopisu, tega krutega dejstva žal ne morejo zakriti in še manj spremeniti.

O vsem tem smo podpisani člani odbora civilne iniciative želeli obvestiti tudi župana in mu ponuditi predvsem svojo pomoč za učinkovito, predvsem pa hitro rešitev vsaj najbolj varnostno akutnih prometnih točk. Prepričani namreč smo, da je prometno infrastrukturo treba, in hkrati tudi mogoče, zgraditi že danes in ne šele čez 5 let, ko bodo naši otroci že odrasli in bodo, seveda, nove volitve in z njimi čas za nove obljube. Kljub poročanju Našega časopisa, 28. 10. 2019, da se je župan na poziv iniciative konstruktivno odzval, da komunikacija že poteka, da je občina že pristopila k reševanju konkretnih problemov, o katerih bo iniciativa tudi v kratkem obveščena, moramo bralce in podpornike iniciative obvestiti, da žal nič od tega ne drži. 

Na prvem in doslej tudi zadnjem sestanku je župan izkazal zelo zadržan, mestoma tudi žaljiv odnos do iniciative, izrazil je dvom v našo dobronamernost in izrecno povedal, da se na poziv iniciative k predložitvi zaprošenih infrastrukturnih dokumentov v predlaganem roku ne bo odzval. Tega se je tudi držal in vse do 3. 12. 2019 kljub ponovnim prošnjam po srečanju in konstruktivnem sodelovanju s skoraj 200 občani, zbranimi pod okriljem iniciative, ni predložil nikakršnega dokumenta. Župan prebivalce Dobrove tako preprosto ignorira. Ker je tako ravnanje ne le neprimerno, temveč tudi ustavno nedopustno, saj iniciativa temelji neposredno na 44. členu ustave, je iniciativa pripravila svojo spletno stran (www.iniciativa-dobrova.si), na kateri boste lahko sproti spremljali vse naše konkretne predloge za izboljšavo zares slabih prometnih razmer na Dobrovi. Čas je za spremembe. Občina namreč ni od župana, temveč od občanov, ki jim mora občina zagotoviti najmanj prometno varnost.

Odbor civilne inciative za trajnostno mobilnost na Dobrovi: prof. dr. Matej Avbelj, Jure Dolinar, Janez Kogovšek, Miha Oven, Matej Pristavec, doc. dr. Vlado Vukadin

Odgovor občine si lahko preberete na TEJ POVEZAVI.