Monografija je luč sveta ugledala z uradno predstavitvijo v Zemljepisnem muzeju, in to na predvečer božiča. Tako je bil za vse alpinistične navdušence povsem prazničen že ta dan, saj Slovenija kljub izjemno bogati alpinistični zgodovini vse do danes ni imela knjige, ki bi na enem mestu povzela razvoj slovenskega alpinizma od prvih dokumentiranih poskusov osvajanja gorskih sten pa vse do drznih vzponov sedanjih generacij, ki še osvajajo najvišje kotičke tega "nekoristnega" sveta. Zdaj jo ima – knjigo, ki ni bogata le po vsebini, temveč tudi s fotografijami, ki jih zajema. Na okoli 240 straneh je namreč objavljenih nekaj več kot 230 fotografij, nekatere od njih so širši javnosti tudi prvič na ogled.

Želja po izdaji knjige je v obeh avtorjih tlela že več let, motiva za začetek pisanja pa sta bila dva. "O alpinizmu je bilo pri nas napisanih že kar nekaj knjig, a zgodovinopisje in slovenski alpinizem česa podobnega še nima. Lotila sva se torej nečesa, česar ni naredil še nihče," je pojasnil dr. Peter Mikša, avtor knjige. Mag. Urban Golob, soavtor, pa je dejal: "Zase lahko še dodam, da sem čutil nekakšno moralno obvezo, da vrnem alpinistom tisto, kar sem v dolgih letih plezanja dobil od njih in alpinizma." Tudi iz teh dveh razlogov sta avtorja, prvi zgodovinar in drugi sociolog, knjigo poskušala narediti zanimivo in berljivo tako za vsakega ljubitelja gora kot za same alpiniste, ki bi jo znali uporabljati tudi kot učbenik, sta še pojasnila na novinarski konferenci. Svoj pogled pa so dodali tudi ikona slovenskega alpinizma Tone Škarja in avtor dodatnega besedila o triglavski steni, ki je po njegovo zgodovina alpinizma v malem, dr. Aleksander Bjelčevič ter Miha Lampreht, alpinist, publicist in novinar, ki je novinarsko konferenco tudi povezoval.

Alpinizem je torej ena izmed športnih dejavnosti, ki ima med Slovenci dolgo in bogato tradicijo. V svetovni strokovni javnosti pa slovenski alpinizem velja celo za eno izmed alpinističnih velesil. In ker je ta knjiga ena prvih tovrstnih knjig v svetu, tudi med državami z razvito alpinistično tradicijo, lahko rečemo, da orje ledino tudi na tem področju.

Ta ekstremni šport pa je priljubljen in dobro poznan tudi med Polhograjci, predvsem po zaslugi Pavleta Kozjeka, v Polhovem Gradcu rojenega izjemnega alpinista, ki je v slovenskem alpinizmu pustil bogat pečat oziroma, če uporabljamo besede avtorjev, "pomemben steber slovenskega alpinizma". Njegov prispevek je odslej zabeležen tudi v knjigi Zgodovina slovenskega alpinizma.

Nekaj več o plezalnih stenah in pohodnih turah v Polhograjskih dolomitih ter o pohodniški kulturi Slovencev in seveda kakšno podrobnost več o novi knjigi Zgodovina slovenskega alpinizma boste v intervjuju z dr. Petrom Mikšo lahko prebrali v eni od naslednjih številk Našega časopisa.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv